Jedro

Za odločitev niso relevantne okoliščine, zaradi katerih se je tožeča stranka znašla v neugodni finančni situaciji oziroma stečaju. Kot izhaja iz 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva socialno šibkim posameznikom, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja iz vsebine 20. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper družbo A. d.d. zaradi plačila odškodnine in za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku. V obrazložitvi svojo odločitev organ za BPP utemeljuje z ugotovitvijo, da ima tožeča stranka oz. njena družina premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR). Navedeno izhaja iz zemljiško knjižnih izpisov ter iz evidence GURS-a. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožeča stranka živi v gospodinjski skupnosti z zunajzakonsko partnerko B.B. ter njuno hčerko C.C., ki se še redno šola in zato v zvezi s 14. členom ZBPP štejeta kot prosilčevi družinski članici. C.C. je med drugim lastnica tudi stanovanjske stavbe s parc. št. 556 k.o. ..., v kateri pa prosilčeva družina ne živi. Vrednost te hiše je ocenjena na 54.733,93 EUR (št. dela stavbe 1) in 11.355,90 EUR (št. dela stavbe 2), vrednost pripadajoče parcele (št. 556) pa na 3.757,50 EUR, kar skupaj znaša 58.491,43 EUR. Navedeno v skladu s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pomeni, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega znesek 13.862,88 EUR, kar utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in zaradi kršitve z Ustavo zajamčenih pravic. Meni, da je namen brezplačne pravne pomoči pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne more uresničiti. Ker je kot kot invalid in samostojni podjetnik pristala v osebnem stečaju, je do brezplačne pravne pomoči upravičena. Priznava, da je hčerka lastnica stanovanjske hiše, vendar z navedenim premoženjem ne more razpolagati, saj je bilo lastništvo nanjo prepisano s pogodbo o preužitku zaradi bolezni in oskrbe babice. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Me drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženje prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR). To pomeni, da tudi v primeru, ko ima prosilec minimalne dohodke, oz. ko je v osebnem stečaju, kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega vrednost 13.862,88 EUR.

6. V postopku ni sporno in to tožeča stranka priznava tudi v tožbi, da je hčerka C.C. izključna lastnica nepremičnine to je stanovanjske stavbe s parc. št. 556 k.o. ... in da iz uradnih evidenc izhaja, da družina tožeče stranke v tej hiši ne živi. Torej gre za nepremičnino, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja. Prav tako ni sporna vrednost na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki znaša 54.733,93 EUR za številko dela stavbe 1 in 2 in 3.757,50 EUR za vrednost pripadajoče parcele št. 556, kar skupaj znaša 58.491,43 EUR. Glede na navedene nesporne okoliščine, je tako tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre.

7. Na odločitev v obravnavani zadevi zato tožbeni ugovor, da hčerka C.C. z nepremičnino ne more razpolagati, ker jo je pridobila na podlagi pogodbe o preužitku zaradi bolezni in oskrbe babice, ne more vplivati. Ne le da za svoje trditve tožeča stranka ni predložila nobenega dokazila, tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov za relevantno nepremičnino ne izhaja nobena pravica oziroma pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pri parc. št. 556/0 k.o. ... je namreč vknjižena le neprava stvarna služnost z veljavnostjo od 4. 1. 2008 dalje, medtem ko je C.C. pridobila lastninsko pravico na tej nepremičnini 26. 11. 2010. Za odločitev tudi niso relevantne okoliščine, zaradi katerih se je tožeča stranka znašla v neugodni finančni situaciji oziroma stečaju. Kot izhaja iz 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva socialno šibkim posameznikom, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja iz vsebine 20. člena ZBPP.

8. Ker je sodišče glede na vse navedeno zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).