Jedro

Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrajnega sodišča v Ljubljani IR 1037/2008 z dne 7.11.2008, vložen 20.11.2008, zavrglo. Ugotovilo je namreč, da je naveden ugovor vložil odvetnik A. K. kot pooblaščenec tožene stranke, ne da bi ugovoru priložil pooblastilo. Ker po 5. odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče tožbo ali pravno sredstvo takoj zavrže, če odvetnik vlogi ni predložil pooblastila, je sodišče ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožena stranka k vlogi priložila pooblastilo za zastopanje v tej zadevi, kot to izhaja iz zabeležke na prvi strani ugovora „pooblastilo priloženo“. To dokazuje tudi potrdilo pošte (ugovor je bil 20.11.2008 vložen priporočeno pri pošti) o oddaji listine, kjer je kot priloga izrecno navedeno tudi pooblastilo, kot tudi potrdilo o prejemu te listine na sodišču, kar je okoliščina, ki potrjuje, da je bilo vlogi priloženo pooblastilo. Sicer pa ni dvoma, da je tožena stranka vložila ugovor, v katerem so vsi elementi, ki jih zahteva zlasti 105. člen ZPP, razen njenega podpisa. Gre torej za nepopolno vlogo toženke, ki bi jo sodišče skladno s 108. členom ZPP moralo pozvati naj svojo vlogo dopolni s podpisom. Sicer pa je bila toženi stranki zaradi izpodbijanega sklepa onemogočena pravica do kontradiktornega postopka, sodnega varstva in pravice do enakega varstva pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS. Izjeme od načela kontradiktornosti lahko določi le zakon, vendar pa mora imeti vsaka izjema od tega načela tudi ustavno podlago. Pri tem je diskriminiran položaj strankinega odvetnika nasproti drugim pooblaščencem strank in ga postavlja v neenakopraven položaj. Odvetnikovi stranki avtomatično odvzema pravico do enakega pravnega varstva oziroma pravico do izjave, zato je takšna ureditev nedopustna sama po sebi. Še posebej diskriminatorna je tudi določba 5. odstavka 98. člena ZPP, ko zakon v tej določbi razlikuje odvetnike kot pooblaščence stranke in druge pooblaščence (ne glede na to, ali imajo opravljen državni pravniški izpit ali ne). Citirana določba krši tudi določbo 14. člena Ustave RS, ki govori o enakosti pred zakonom, saj spravlja odvetnike v podrejen položaj nasproti drugam oblikam pooblaščencev v pravdnem postopku, hkrati pa posega v ustavno varovano svoboščino do varstva dela. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodišču prve stopnje naloži, da nadaljuje postopek med pravdnima strankama.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena trditev o napačni ugotovitvi dejanskega stanja (ker naj bi bilo pooblastilo vlogi - ugovoru priloženo) ne drži. Iz potrdila pošte na ovojnici vloge tožene stranke (naslovljene kot ugovor z dne 20.11.2008) o oddaji priporočene poštne pošiljke z dne 20.11.2008 namreč jasno izhaja, da je teža pošiljke znašala 34 g, kar predstavlja težo ugovora (v dveh izvodih) ter pisemske ovojnice, iz česar jasno sledi, da pooblastilo vlogi ni bilo priloženo (in ne, kot je bilo zapisano na samem ugovoru, „pooblastilo priloženo“). Tega ne omaja niti potrdilo o prejemu pošiljke Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21.11.2008 (z zapisom, da je bila vloga prejeta s „pril. prilogami“ - po poročilu z dne 27.11.2008 – list. št. 11 spisa – je pri zapisu „pril.“ prišlo do pomote študenta in je navedena vloga prišla v dveh izvodih brez prilog). Javna listina (potrdilo pošte o teži pošiljke) dokazuje ugotovitev sodišča prve stopnje o nepriloženem pooblastilu odvetnika, zaradi česar so pritožbene trditve glede navedenega povsem neutemeljene.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da gre pri navedeni vlogi za vlogo stranke brez njenega podpisa, ki bi stranki morala biti vrnjena v popravo in dopolnitev v skladu s 1. odstavkom 108. člena ZPP. Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP je namreč jasno, ko določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže. V vprašanje morebitne protiustavnosti take zakonske določbe pa se pritožbeno sodišče (ko bi moralo, če bi presodilo, da gre za protiustavno zakonsko določbo, postopek prekiniti in od Ustavnega sodišča zahtevati ustavnopravno presojo citirane zakonske določbe 5. odstavka 98. člena ZPP) ni spuščalo. V obravnavani zadevi namreč ni mogoče mimo dejstva, da je tožeča stranka z vlogo z dne 10.4.2009 umaknila zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov v delu, ki se nanaša na izpraznitev poslovnega prostora, ker je bila njena terjatev izpolnjena 16.3.2009, ko so bili poslovni prostori prosti vseh oseb in stvari najemnika izročeni najemodajalcu.

Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni ugotovilo, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.