Jedro

Dvig več kot 100 kilogramov težkega betonskega elementa z dvigalom ni nevarna dejavnost in to tudi ne postane zaradi nepravilnega ravnanja delavca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je 20.11.1998 poškodoval pri delu v G. d.d. K. Betonski element mu je stisnil tri prste desne roke. Dne 13.1.2001 mu je bila pred pravdo izplačana odškodnina v znesku 6.405,44 EUR (prej 1.535.000 SIT). V pravdnem postopku je uveljavljal plačilo odškodnine za vse vrste nepremoženjske škode v znesku 8.345,85 EUR (prej 2.000.000 SIT). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da je podana deljena odgovornost za nastalo škodo, in sicer v razmerju 25 % proti 75 %, za kolikor je odgovoren delodajalec, ki je zavarovanec tožene stranke. Ocenilo je, da znaša pravična denarna odškodnina za vse vrste nepremoženjske škode 10.223,67 EUR (prej 2.450.000 SIT), upoštevaje tožnikov 25 % prispevek pa 7.667,75 EUR (prej 1.837.500 SIT). Ker je na dan sojenja valorizirani znesek predhodno že izplačane odškodnine znašal 7.756,22 EUR (prej 1.858.700 SIT), ki je presegal odmerjeno odškodnino, je zato tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti drugostopenjski sodbi je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v reviziji trdi, da senat pritožbenega sodišča ni bil pravilno sestavljen, kar naj bi pomenilo kršitev postopka in pa kršitev temeljnih ustavnih pravic. Sodnica poročevalka ne bi smela sodelovati v pravdi, ker je s toženo stranko najožje družinsko povezana. Njen mož je namreč zaposlen pri isti zavarovalnici in je tudi njen družbenik.

Revizijsko sodišče ugotavlja neutemeljenost navedenih trditev. Senat pritožbenega sodišča je bil pravilno tričlansko sestavljen. Trditev, da sodnica poročevalka ne bi smela sodelovati v pritožbenem senatu zaradi najožje družinske povezanosti s toženo stranko, ni utemeljena. Gre za golo trditev brez dokazov, predvsem pa je ta trditev prepozna in zato neupoštevna. Vsebinsko gre za zatrjevanje odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, po katerem sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V 70. členu ZPP so v točkah 1 - 5 navedeni izključitveni razlogi, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu in te razloge mora po uradni dolžnosti upoštevati sodišče ves čas postopka. Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena pa je mogoče upoštevati samo na predlog stranke. Po 72. členu ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za razlog za izločitev, najkasneje pa do izdaje odločbe. Tožeča stranka v tem postopku ni predlagala izločitve sodnice poročevalke pritožbenega sodišča, kar pomeni, da se v reviziji na to okoliščino ne more več sklicevati.

Dodati je še, da se tožeča stranka v reviziji sklicuje na zadevo I R 69/2001, kjer pa je šlo za poseben postopek delegacije drugega sodišča, ne pa za odločanje o reviziji.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava uveljavlja tožnik s trditvami, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke in zato za veliko višji odstotek njene odgovornosti. Revizijsko sodišče tej trditvi ne more pritrditi. Razlogi sodb sodišč druge in prve stopnje o krivdni odgovornosti in o tožnikovem prispevku k nastanku škode so namreč pravilni. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preizkusilo pritožbeno sodišče, so, da je tožnik še z enim delavcem z dvigalom iz kalupa dvigal več kot 100 kg težki betonski element. Ker se ni hotel izpuliti iz kalupa, sta ga spustila nazaj. Tožnik je odpel dvigalo in z rokama držal element, drugi delavec pa je skušal s kovinsko palico izbiti čep v luknji sredi elementa. Pri tem je element zdrsnil in stisnil tri tožnikove prste. V navedenih okoliščinah je pravilna presoja, da dviganje težkega elementa z dvigalom ni nevarna dejavnost. Revizijsko sodišče pravilnim razlogom nižjih sodišč o odgovornosti pritrjuje in dodaja, da načelno niso nevarne tiste stvari in tiste dejavnosti, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo ali nepravilnim ravnanjem, kot je bilo to v tožnikovem primeru. Zato je pravilna opredelitev, da gre za krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ki je opustil nadzor za zagotovitev varnega opravljanja dela in ni organiziral delovnega procesa tako, da bi bil za delavce varen. Tožnikov prispevek pa je v tem, da je nedopustno z rokama držal težek element, namesto da bi uporabil zagozdo. Revizijsko sodišče zato nima pomislekov glede porazdelitve odgovornosti v razmerju 25 % proti 75 %, kot sta jo utemeljili nižji sodišči. Brez pomena so revizijske trditve, v katerih tožnik razpravlja o teži betonskega elementa, ali je tehtal "več kot 100 kg" ali "200 oziroma 300 kg". Pritožbeno sodišče je ponovilo ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je betonski element tehtal več kot 100 kg, zato pomeni vsakršno razpravljanje o tej okoliščini nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

Nadalje vsebuje revizija tudi očitek kršitve postopka, češ da sodba ne pojasni tega, da sta bila tožnik in drugi delavec prisiljena delati na način, kot sta delala in da ni pojasnjeno, zakaj bi v tem primeru šlo za nedopustno ravnanje na strani tožnika. Vse to je neutemeljeno, saj je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, kako bi moral tožnik delati s pomočjo zagozd in je nato razložilo, zakaj je bilo tožnikovo ravnanje nedopustno, o istem pa ima vse razloge tudi drugostopenjska sodba.

Tako se pokaže, da so vse revizijske trditve neutemeljene. Uveljavljana revizijska razloga tako nista podana, zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).