Jedro

Vročilnica, na kateri je bilo zapisano, da stranka nima hišnega predalčnika, je javna listina. Tožena stranka zgolj s fotografijo hišnega predalčnika, na kateri ni zabeleženo, kdaj in kje je bila posneta (o tem ni trditev), ne da bi predlagala še kakšen drug dokaz (na primer zaslišanje zakonitega zastopnika, zaslišanje poštarja ali vsaj poizvedbe na pošti) ni uspela zbuditi dvoma v resničnost podatkov na vročilnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 877/2015 z dne 25.3.2015. 2. Z izpodbijano zamudno sodbo je Okrožno sodišče v Mariboru toženi stranki naložilo v plačilo 189.864,37 EUR s pripadajočimi obrestmi, ker tožena stranka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo.

3. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Navaja, da ji tožba ni bila pravilno vročena. Vročitev je bila namreč opravljena tako, da je vročevalec obvestilo o prejeti pošiljki pustil na vratih poslovnega prostora, kljub temu, da tožena stranka ima poštni nabiralnik. Ker vročevalec pisanja ni pustil v poštnem nabiralniku, je bila vročitev opravljena nepravilno. V dokaz predlaga fotografijo poštnega nabiralnika.

4. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka opozorila, da fotografija ne dokazuje ničesar, saj ni razvidno niti kje niti kdaj je bila posneta.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je potrebno v primeru, da ima stranka poštni nabiralnik, pisanja vročati v nabiralnik, vendar s trditvami, predvsem pa z v pritožbi predlaganimi dokazi ni uspel izkazati, da je v času vročanja tak poštni nabiralnik imel. Vročilnica, na kateri je bilo zapisano, da stranka nima hišnega predalčnika, je javna listina. Velja domneva, da je vse, kar je zapisano v javni listini, resnično, stranke pa lahko dokazujejo, da to ne drži. Tožena stranka zgolj s fotografijo hišnega predalčnika, na kateri ni zabeleženo, kdaj in kje je bila posneta (o tem niti ni trditev), ne da bi predlagala še kakšen drug dokaz (na primer zaslišanje zakonitega zastopnika, zaslišanje poštarja ali vsaj poizvedbe na pošti) ni uspela zbuditi dvoma v resničnost podatkov na vročilnici. Na podlagi povedanega in ker ni ugotovilo nobene uradoma upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).