U-I-61/95

25. april 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Beliča iz Kočevja, ki ga zastopa Branko Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji dne 25. aprila 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 102.a člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik je bil zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) do 31.5.1991, ko je bil administrativno upokojen na podlagi 102.a člena Zakona o notranjih zadevah. Glede na delovno dobo je bil v skladu z navedeno zakonsko določbo upokojen s pravico do pokojnine v višini, kot da bi imel polno pokojninsko dobo. Po njegovem mnenju ga je treba zato šteti kot upokojenca s polno pokojninsko dobo, ki mu pripada tudi pravica do odpravnine ob upokojitvi. Tako stališče utemeljuje s tem, da je bil upokojen brez svoje volje oziroma prisilno po določbi zakona, po drugi strani pa tako, kot da bi imel polno pokojninsko dobo. Vsakemu delavcu, ki gre v pokoj s polno pokojninsko dobo, pa naj bi pripadala odpravnina.

2.Ker mu MNZ odpravnine ni hotelo izplačati, je uveljavljal sodno varstvo, vendar je bil tudi v sodnem sporu njegov zahtevek zavrnjen. Pobudnik meni, da je določba 102. a člena Zakona o notranjih zadevah, na kateri temeljijo odločitve MNZ in sodišča, v nasprotju s 14. členom Ustave. Po njegovem mnenju bi bila skladna z Ustavo le taka razlaga te določbe, po kateri bi pobudniku pripadala odpravnina tudi v primeru administrativne upokojitve.

3.Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve (Sekretariat) v odgovoru na pobudo navaja, da je bilo v predlogu sprememb in dopolnitev ZNZ v letu 1991 predvideno, da tudi administrativno upokojenim delavcem organov za notranje zadeve pripada odpravnina ob upokojitvi. Vendar je bila taka določba na podlagi vloženega amandmaja v zakonodajnem postopku črtana, smiselno zato, ker naj bi bila ureditev po 102. a členu ZNZ za delavce organov za notranje zadeve že sicer nesorazmerno ugodnejša od ureditve za delavce drugih državnih organov in za ostale delavce sploh. Sekretariat še navaja, da je poseben način prenehanja delovnega razmerja urejen tako, da zagotavlja posebne ugodnosti na področju pokojninskega zavarovanja, pri čemer sredstva za te ugodnosti zagotavlja proračun. Zato gre predvsem za vprašanje tehtanja sorazmernosti ugodnih učinkov za prizadete na eni strani in neugodnih učinkov (izločitev pravice do odpravnine) na drugi strani.

B.

4.Pobudnik izkazuje pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti v skladu s 24. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Izpodbijana določba neposredno posega v njegove pravice oziroma pravni položaj.

5.Po določbi 1. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93 - v nadaljevanju: ZDDO), se delovna razmerja in osebni dohodki delavcev v državnih organih urejajo z Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR), Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) in s tem Zakonom (ZDDO), če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Za delavce organov za notranje zadeve je tak poseben zakon Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 8/90, 19/91, 4/92 in 58/93 - v nadaljevanju: ZNZ). V skladu z navedeno zakonodajo je vprašanje odpravnine ob upokojitvi za delavce organov za notranje zadeve urejeno z določbo 102. člena ZNZ. Po tej določbi ima pravico do odpravnine (v različni višini glede na delovno dobo in delovno mesto) "delavec organa za notranje zadeve, ki je uveljavil pravico do starostne ali invalidske pokojnine".

6.Upokojitev pomeni uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja ob istočasnem prenehanju delovnega razmerja. Pogoje za upokojitev določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96; ZPIZ), ki v 169. in 170. členu predvideva tudi posebne pravice in njihovo financiranje za nekatere kategorije zavarovancev. Kateri kategoriji zavarovancev gredo, v katerih primerih in na kakšen način, pa mora biti določeno z zakonom. Ena od takih kategorij zavarovancev so na podlagi 102.a člena ZNZ tudi delavci organov za notranje zadeve. Sredstva za financiranje teh pravic zagotavlja država iz proračuna v skladu s posebnim zakonom in pravilnikom, izdanim na njegovi podlagi (Zakon o poračunavanju obveznosti RS do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Uradni list RS, št. 71/93 in Pravilnik o metodologiji za obračunavanje obveznosti RS do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Uradni list RS, št.16/94).

7.Delovno razmerje zaradi upokojitve preneha mimo volje strank tega razmerja (v prej veljavni zakonodaji je šlo za t. i. prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu). Po določbi 101. člena ZDR delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko dopolni pogoje za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine. Zakon pa daje možnost, da se delavec in delodajalec v skladu z vnaprej določenimi pogoji sporazumeta o nadaljevanju delovnega razmerja.

8.V primerih iz 102.a člena ZNZ ne gre za prenehanje delovnega razmerja zaradi dopolnitve pogojev za polno starostno upokojitev. Podlaga prenehanja delovnega razmerja je odločitev Ministra za notranje zadeve (kot pristojnega organa za tako odločitev po ZDDO), razlogi pa so glede na utemeljitev te dopolnitve v predlogu za izdajo zakona v bistvu predvideni presežki delavcev (Poročevalec Skupščine RS št. 23/90: "Spremenjene pristojnosti in s tem povezan obseg dela ter organizacijske spremembe, kar vse narekujejo interesi države, bodo povzročile presežek delavcev, katerih status je potrebno reševati.").

9.Iz pozitivne zakonske ureditve, določb splošnih kolektivnih pogodb in sodne prakse izhaja, da imajo pravico do odpravnine vsi delavci, ki se upokojijo s pravico do polne starostne pokojnine v primerih, ko dejansko izpolnijo pogoje za tako upokojitev po ZPIZ.

10.Pobudniku pa delovno razmerje ni prenehalo zaradi dopolnitve pogojev za polno starostno upokojitev. Pravica do pokojnine v višini, kot bi jo imel s polno pokojninsko dobo, mu je priznana kot posebna pravica zaradi prenehanja delovnega razmerja po odločitvi Ministra za notranje zadeve. Financiranje te pravice zagotavlja delodajalec (ki je v tem primeru država) iz proračuna. Položaj pritožnika je glede odpravnine torej enak kot položaj tistih delavcev - tako v državni upravi kot v gospodarskih družbah in negospodarskih organizacijah - katerim delodajalec dokupi pokojninsko dobo in ga ni mogoče enačiti s položajem tistih, ki se upokojijo zaradi dopolnitve pogojev za polno starostno pokojnino.

11.Načelo enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja določba drugega odstavka 14. člena Ustave, pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tako s strani zakonodajalca kot s strani upravne in sodne oblasti. Zavezuje jih, da enaka oziroma podobna razmerja urejajo (obravnavajo) enako, različna pa različno. Ustavno sodišče pri oceni skladnosti zakonodajne rešitve z ustavnim načelom enakosti pred zakonom presoja, ali je zakonodajalčevo razlikovanje oziroma nerazlikovanje pravnih razmerij objektivno utemeljeno. Ugotavlja torej, ali ni zakonodajalčevo ravnanje morda arbitrarno. Pri izpodbijani določbi 102. a člena ZNZ pa ne gre za neenako obravnavanje administrativno upokojenih delavcev MNZ v primerjavi z drugimi delavci, katerih dejanski in pravni položaj je enak oziroma podoben njihovemu. Pravice do posebne odpravnine ob upokojitvi nimajo tisti delavci, ki so se upokojili tako, da jim je delodajalec dokupil manjkajočo delovno dobo. Odpravnina se tem delavcem ne izplača v denarju, ampak jim gre v obliki dokupa pokojninske dobe, kar jim omogoči uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Le v primerih, ko so stroški takega dokupa manjši, kot pa znaša pripadajoča odpravnina, se jim izplača razlika.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik: dr. Tone Jerovšek