Jedro

Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ).

Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka izroči „pet menic, ki jih je izdal tožnik, in pooblastilo tožnika za izpolnitev le-teh“ ter ji plača znesek 10.434,17 EUR, ki ga je pridobila z unovčenjem zavarovanja, z zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 113/2017-9 z dne 19. 12. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, _ali je vidnost pilona z avtoceste dopusten predmet pogodbe med tožnico in toženko (DARS)._

4. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zavzame stališče, da vidnost pilona z avtoceste ni dopusten predmet pogodbe ter da je zato določba o plačilu iz prvega in drugega odstavka 7. člena Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij pri rekonstrukciji priključka B. in izgradnji Počivališča B. z dne 24. 1. 2007 nična. Posledično predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku.

5. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

**Relevantno dejansko stanje**

6. Pravdni stranki sta sklenili Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij pri rekonstrukciji priključka B. in izgradnji Počivališča B. z dne 24. 1. 2007 (v nadaljevanju: Pogodba), s katero sta se v prvih dveh odstavkih 7. člena dogovorili: „_DARS s to pogodbo zaračunava K. nadomestilo zaradi ugodne lege pilona (vidnost pilona z AC), ki označuje kongresni center in Hotel A. DARS se obvezuje, da bo v okviru prometne signalizacije za počivališče B. izvedel ustrezno označitev s piktogrami, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi označevala Hotel A._ _K. se obvezuje vsako leto od 1. 1. 2007 dalje in sicer do 30. junija za tekoče leto plačati DARS nadomestilo, ki na dan 1. 1. 2007 znaša 20.000,00 EUR, indeksirano z indeksom cen življenjskih potrebščin od dneva podpisa pogodbe do dneva plačila._“

7. Počivališče B. še ni zgrajeno in se v času odločanja prvostopenjskega sodišča še ni začelo graditi.

**Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

8. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz stališča, da sta pravdni stranki sklenili upravno pogodbo (12. točka obrazložitve). Zavzelo je stališče, da se za tako pogodbo „v celoti uporabljajo določbe OZ o pogodbah (vključno z načelom avtonomije).“ Kljub temu je zavzelo tudi stališče, da Pogodba ni bila sklenjena za izvrševanje upravnih nalog (13. točka obrazložitve). Primerjalo je pogodbeno ureditev v tej zadevi s podobnimi primeri, npr. z dogovorom o plačevanju nadomestila za dovolitev gradnje z manjšim odmikom od predpisanega, in prišlo do zaključka, tudi z upoštevanjem načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ), da dogovor o plačilu nadomestila za vidnost pilona (reklamnega stebra) z avtoceste ni ničen.

9. Drugostopenjsko sodišče se je pri utemeljevanju stališča, da Pogodba ni nična, sklicevalo na načelo pogodbene avtonomije, ni pa našlo niti nobene ovire za sklenitev take pogodbe v OZ, Zakonu o javnih cestah (ZJC) ali Zakonu o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Dodalo je še, da bi tožeča stranka za postavitev pilona potrebovala vnaprejšnje soglasje tožene stranke, ker leži v varovalnem pasu avtoceste. Strinjalo se je tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka za plačilo nadomestila prejela protidajatev (zagotavljanje obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela ...).

**Revizijske navedbe strank**

10. Revident uveljavlja, da določilo 7. točke Pogodbe nasprotuje moralnim načelom. Pilon je postavljen na njenem zemljišču, tožena stranka pa ne more dajati soglasja za njegovo postavitev, saj za to ni pristojna. Poleg tega po nekdaj veljavnem Zakonu o javnih cestah (ZJC) ni bilo predvideno nikakršno nadomestilo za postavitev pilona. O postavitvi pilona bi bilo mogoče odločiti kvečjemu z upravno odločbo, ne pa s Pogodbo. Iz Pogodbe izhaja, da naj bi tožeča stranka plačevala zgolj za „vidnost oz. ugodno lego Pilona.“ S tem tožena stranka tožeči dejansko prodaja stvar, ki sploh ni v pravnem prometu. V nasprotju z moralo in prisilnimi predpisi je, da mora lastnik zemljišča lastnikom oz. imetnikom sosednjega zemljišča plačevati neko nadomestilo za ugodno lego njegovega lastnega zemljišča. Zaključuje, da „vidnost“, tako kot zrak, ne more biti predmet pogodbe.

11. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo navedla, da je v času sklenitve pogodbe veljavni ZJC v drugem odstavku 47. člena določal soglasje Direkcije za ceste za postavitev kakršnih koli objektov ali naprav v varovalnem pasu državne ceste. V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZJC je moralo biti o takem soglasju odločeno v upravnem postopku. Po določbi 20. člena ZJC je imela enake pravice glede avtocest tožena stranka. Vendar pa do odločanja tožene stranke v upravnem postopku ni prišlo, saj tožeča stranka nikoli ni postavila zahteve za izdajo soglasja. Pilon je postavila brez soglasja tožene stranke. S sklenitvijo pogodbenega razmerja naj bi pravdni stranki zasledovali „lastne poslovne interese“. Tožena stranka si je prizadevala za dosego sinergijskih učinkov povezave Hotela A. z avtocestno infrastrukturo, tožeča stranka pa si je z zagotovitvijo posrednega dostopa z avtoceste ter ustrezne prometne signalizacije, ki bi opozarjala na hotel, želela zagotoviti večjo prepoznavnost in večji obisk hotela ter pripadajoče restavracije.

12. Letno plačilo 20.000,00 EUR naj bi bila odmena „za koristi, ki jih ima tožeča stranka od bližine avtoceste, vidnosti pilona z avtoceste ter od obstoječe prometne signalizacije, ki opozarja na hotel.“ Svoje razumevanje dogovorjenega nadomestila je tožena stranka strnila s tem, da je treba nadomestilo razumeti širše, „kot odmeno za skupek vseh koristi, ki jih ima tožeča stranka od bližine avtoceste.“ **Razlogi za ugoditev reviziji**

13. Ker tožena stranka trdi, da ni nikoli odločala o soglasju k postavitvi pilona in ker tudi vsebina Pogodbe ne daje podlage za tako sklepanje, izgubijo vsako težo argumenti, da naj bi bila s pogodbo določena odmena za soglasje ali vsaj za naknadno odobritev postavitve pilona.

14. Ni dvoma, da načelo pogodbene avtonomije (3. člen OZ) omogoča pogodbenim strankam, da prosto oblikujejo vsebino svojih obligacijskih razmerij. Vendar pa to velja le glede dispozitivnih določb OZ ali kakšnega drugega zakona, ne pa glede kogentnih določb. 15. Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Pri dvostranskih (sinalagmatskih) pogodbah je razlog, zaradi katerega pogodbena stranka sprejme določeno obveznost, v prevzeti obveznosti druge stranke. Prodajalec se npr. zato zaveže kupcu, da mu bo izročil stvar tako, da bo ta pridobil na njej lastninsko pravico, ker se mu kupec zaveže plačati kupnino, in obratno. V čem je bila prevzeta obveznost tožeče stranke, ni sporno. Zavezala se je, da bo plačevala toženi stranki 20.000,00 EUR letno. A kaj je bil razlog za tako njeno zavezo? Ali drugače povedano, zaradi kakšne zaveze tožene stranke je tožeča stranka sprejela svojo zavezo?

16. Po določbi prvega odstavka 7. člena Pogodbe, navedeni v 6. točki obrazložitve, tožena stranka zaračunava tožeči stranki nadomestilo zaradi ugodne lege pilona (vidnost pilona z AC). V ugodni legi pilona, ki leži na zemljišču tožeče stranke, samo po sebi ni videti nobene protidajatve tožene stranke. V tem pogledu bi bilo pritrditi stališču tožeče stranke in na dopuščeno vprašanje odgovoriti negativno. Samo zato, ker je avtocesta postavljena, kjer je, niti lastnik niti upravljavec in vzdrževalec avtoceste ne more brez zakonske podlage zaračunavati nadomestil tistim, ki imajo od tega koristi (npr. hotelirjem ali gostilničarjem, ki imajo več prometa, ali podjetjem in celo prebivalcem, ki imajo zaradi avtoceste ugodnejše prometne povezave). Lega avtoceste pač ni dajatev tožene stranke, ki bi jo bilo mogoče vnesti v pogodbeno razmerje in zaračunavati. Vendar pa pogodbena določba ni povsem jasna. Če jo je razumeti morda tako, da se je tožena stranka zavezala, da bo šele omogočila „ugodno“ lego pilona, tako da bo npr. uredila ali vzdrževala okolico avtoceste na način, ki bi bil ugoden za tožečo stranko (omogočal vidnost pilona), bi šlo za protidajatev (prestacijo) tožene stranke.

17. Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A. Ni ugotovljeno in pojasnjeno, ali gre za dostopnost, ki je posledica samega položaja zgrajene obvoznice in hotela, ali pa gre za dostopnost, ki se jo je tožena stranka s Pogodbo zavezala zagotoviti tožeči stranki zaradi njenega hotela. Tudi ni ugotovljeno, ali je tožena stranka zavezo že izpolnila, kar je pomembno zaradi vračilnega zahtevka tožeče stranke.

18. Po povedanem se je izkazalo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da je zato treba reviziji ugoditi, sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti ter mu zadevo vrniti v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem pritožbenem postopku bo treba strankama omogočiti, da se glede na stališče iz 16. točke te obrazložitve izjavita o tem, kako je treba razumeti zavezo tožene stranke iz 7. člena Pogodbe.

**O stroških postopka**

19. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.