Jedro

Upniku je procesno varstvo (v izvršilnem postopku) zagotovljeno šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se po pooblaščenki pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da po pozivu sodišča ni natančno specificiral terjate na dan odstopa od kreditne pogodbe. Upnik je že v predlogu za izvršbo določil dolžnikovo obveznost, po pozivu sodišča pa je dne 24. 11. 2014 podal natančno specifikacijo svoje terjatve do dolžnika in jo podkrepil z listino z dne 19. 11. 2014, ki pa upošteva presečni datum odstopa od kreditne pogodbe 23. 9. 2014. Iz slednjega je razvidno ločeno stanje neplačane glavnice, stanje pogodbenih obresti, obrestna stopnja 5,25 %, skladna z določilom 2. člena hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, ločeno so prikazane zamudne obresti v skupni višini 82,05 EUR in stroški v višini 202,70 EUR. Takšna specifikacija je do sedaj vedno zadoščala za izdajo sklepa o izvršbi. V skladu z določilom 12/c hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve sta se dolžnika zavezala plačati tudi vse stroške, nastale zaradi nerednega plačevanja kredita in izterjave. Pogodbene stranke so izrecno soglašale z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, zato je na podlagi prvega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s 4. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) ta neposredno izvršljiv glede vseh dajatvenih obveznosti, vključno glede tega, da bo dolžnik upnici nadomestil vse stroške, nastale zaradi nerednega plačevanja kredita. Sodišče prve stopnje zmotno navaja, da upnik nima izvršilnega naslova za stroške, za katere dolžnikova obveznost plačila v izvršilnem naslovu sploh ni nastala, niti za stroške, ki v izvršilnem naslovu niso določeni ustrezno, kot to v konkretnem primeru velja za pavšalno določene stroške, na katere se upnik sklicuje v 12 c odseku kreditne pogodbe. Stroškov, ki so predvideni v primeru, če dolžnik preneha s plačevanjem pogodbeno dogovorjene obveznosti, ni mogoče za vsa leta vnaprej (15 let vnaprej) v celoti opredeliti po višini, kot to zahteva sodišče. V pogodbi je predviden skupen strošek kredita, ki pa velja le v primeru izpolnjevanja kreditne pogodbe. Ker pa je v obravnavanem primeru prvi dolžnik prenehal izpolnjevati pogodbene obveznosti, so v zvezi z opominjanjem upnice nastali stroški, ki so skladni z dogovorom v breme prvega (posledično pa tudi drugega) dolžnika. Upnik meni, da izvršilno sodišče ne more zavrniti upnikove terjatve iz naslova stroškov opominjanja. Ker zadostno specificirana obveznost dolžnikov v popravljenem predlogu za izvršbo z dne 24. 11. 2014 izhaja tudi iz predložene listine, je nerazumljivo brez pravega razloga ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlog za izvršbo v celoti zavrnilo, ko pa bi mu lahko delno ugodilo vsaj v delu glavnice, ki predstavlja čisto glavnico brez obresti. Upnik opozarja na neenotno sodno prakso izvršilnih sodišč na istem območju, saj je isto prvostopenjsko sodišče v zadevi In 893/2014 po predlogu upnice, ob enakih navajanjih in predložitvi enakih dokazov, izdalo sklep o izvršbi. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, dolžnikoma pa naloži plačilo vseh nastalih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru dovolitve izvršbe pri izdaji izpodbijanega sklepa prešlo meje preizkusa skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom in je poseglo v materialnopravno presojo utemeljenosti v izvršbi uveljavljane terjatve po višini, ki pa bi lahko bila predmet ugovornega postopka.

5. Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, št. SV 1254/2012, ki ga je sestavila notarka I. B. dne 25. 9. 2012. Sodišče prve stopnje je upnika s sklepom z dne 24. 10. 2014 pozvalo, da v roku 15 dni dopolni predlog tako, da natančneje opredeli dolžnikovo obveznost na dan odstopa od kreditne pogodbe, po predhodno že obračunanih morebitnih dolžnikovih delnih plačilih, ločeno po posameznih naslovih, in sicer: znesek zapadle neplačane glavnice, znesek zapadlih neplačanih nadomestil oziroma stroškov ločeno po morebitnih posameznih podnaslovih, znesek zapadlih neplačanih pogodbenih rednih obresti z vsakokratno obračunsko osnovo, stopnjo in obdobjem in znesek zapadlih neplačanih pogodbenih zamudnih obresti z razvidno vsakokratno obračunsko osnovo, stopnjo in obdobjem. Upnik je dne 17. 11. 2014 prosil za 15 dnevno podaljšanje roka, nato pa dne 24. 11. 2014 vložil popravljen predlog za izvršbo z opredelitvijo posameznih neplačanih obveznosti in predložil razvoj in obračun kredita (list. št. 12).

6. Upniku je procesno varstvo (v izvršilnem postopku) zagotovljeno šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme, zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Izvršilni postopek je v tem smislu namenjen le realizaciji upnikove terjatve, pri čemer morajo vsi elementi za določitev obsega obveznosti izhajati iz samega izvršilnega naslova. Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, je zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, in je v primeru, ko je v njem opredeljenih več posameznih obveznosti, mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek, opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Če gre za kreditno oziroma posojilno razmerje, kot v obravnavanem primeru, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja oziroma posojil, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).

7. Pritožba utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje s presojo pravilnosti upnikovega obračuna dolga prešlo meje preizkusa skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom. Upnik je s popravljenih izvršilnim predlogom, navedbe v njem pa je dokazoval s priloženim obračunom (list. št. 12), zadostno opredelil obveznost dolžnikov, ki izhaja iz izvršilnega naslova, saj je izterjevani znesek opredelil po vrsti obveznosti na neplačano čisto glavnico, neplačane pogodbene obresti, neplačane zamudne obresti in stroške. Pojasnil je, za kakšen znesek glavnice in po kakšni obrestni meri je bila v obliki notarskega zapisa sklenjena priložena pogodba o dolgoročnem kreditu. Ob tem pa tudi, da je upnica odstopila od hipotekarne kreditne pogodbe dne 23. 9. 2014, zaradi neizpolnitve obveznosti tudi v dodatnem roku po pozivu za plačilo. Navedena trditvena podlaga sodišču prve stopnje omogoča preizkus skladnosti izvršilnega naslova, v okviru katerega bi moralo presoditi, ali upnikova terjatev v postopku prisilne izvršbe po posameznih kreditnih obveznostih izhaja iz izvršilnega naslova, medtem ko bi bila presoja utemeljenosti posamezne obveznosti po višini, predvsem iz naslov obresti,(1) dopustna šele, če bi dolžnika v obrazloženem ugovoru tej ugovarjala in bi zato postala sporna. Ob tem je dodati, da je v hipotekarni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa pod „šestič“ res določeno kontokorentno kvartarno zaključevanju kreditnega računa, ki se kvartarno obremeni s plačilom glavnice, obresti in drugih stroškov, vendar pa notarski zapis hkrati ne določa, da bi tako nastali saldo predstavljal podlago za obračunavanje obresti vnaprej, zato sam notarski zapis ne določa obrestovanja obresti v nasprotju s kogentno določbo 375. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, takšen način obračuna pa tudi iz sicer zadostno specificiranega obračuna kredita na list. št.12., ki je podlaga upnikovega popravljenega predloga za izvršbo, ne izhaja. Stališče sodišča prve stopnje, da so bile upnikove navedbe premalo konkretizirane, da bi sodišče lahko zaključilo, ali je predlog za izvršbo skladen z izvršilnim naslovom, je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča prve stopnje, ki je v fazi preizkusa skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom prešlo že v ugovorno fazo preizkusa utemeljenosti terjatve, napačno. V posledici navedenega je sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev razveljavilo.

8. Sicer pa sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje o tem, da morajo biti tudi stroški (opominov), katerih prisilna izvršba se zahteva na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, za dovolitev izvršbe v tem delu, v izvršilnem naslovu primerno opredeljeni, tako po vrsti, kot tudi obsegu in zapadlosti.(2) V nasprotnem primeru namreč notarski zapis zaradi nedoločne opredelitve (v skladu s 21. členom ZIZ in 4. členom ZN) glede teh stroškov ne izpolnjuje pogoja neposredne izvršljivosti in zato izvršbe v tem delu ne bi bilo mogoče dovoliti.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, v okviru katerega bo moralo sodišče prve stopnje najprej ponovno odločiti o dovolitvi izvršbe na podlagi upnikovega popravljenega predloga za izvršbo in priloženega obračuna.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1) : Vse kar presega presojo ničnosti zaradi nasprotovanja notarskega zapisa kogentnim določbam OZ, ki prepovedujejo obrestovanje obresti (375. člen OZ) in oderuške obresti (377. člen OZ).

Op. št. (2) : Predmet obveznosti namreč mora biti določen ali določljiv (34. člen OZ v zvezi s 38. členom OZ).