Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zaradi odprave napak oziroma podrejeno zaradi plačila 115.070,40 EUR (točka I izreka izpodbijanega sklepa) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 894,50 EUR pravdnih stroškov (točka II izreka).

2.Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je bilo odločeno samo na podlagi pisnih vlog, brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku kršena pravica do izjave, hkrati pa je odločitev v nasprotju z zahtevami poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP). Nadalje je sodišče spregledalo določbo 636. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kateri je določeno, da se podjemnik ne more sklicevati na določbe 635. člena OZ, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, ko jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil (enako tudi tretji odstavek 663. člena OZ). Gre za alternativni predpostavki, da mora naročnik svoje zahtevke sodno uveljavljati v roku enega leta od obvestila o napaki. Tožnik je že v tožbi (točka III) navedel, da je napako odkril januarja 2022 ter o tem z elektronskim sporočilom 18. 1. 2022 nemudoma obvestil toženca, ki je reklamacijo 28. 1. 2022 posredoval podizvajalcu, ki je prevzel njeno reševanje. Navedel je še, da je bil na podlagi ravnanja toženca ter podizvajalca, njihove medsebojne komunikacije in številnih obljub o sanaciji napake, prepričan, da bosta slednja našla ustrezno rešitev za sanacijo napak in jih tudi sanirala, česar pa do danes nista storila, s čimer je bil tožnik zaveden, da svojih pravic ni pravočasno uveljavil, kar pomeni, da pravila iz prvega odstavka 635. člena OZ ni mogoče uporabiti, temveč bi bilo potrebno uporabiti 636. člen OZ. Podan je torej pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, hkrati pa tudi bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj posledično sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (razlogov o zamudi roka za grajanje napak). Priglaša stroške.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo v celoti obrazloženo kot neutemeljene prereka pritožbene trditve ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP), slednjo zavrglo. Ugotovilo je, da je tožba vložena prepozno, izven za podjemno pogodbo (660. člen OZ) oziroma gradbeno pogodbo (649. člen OZ) določena prekluzivna roka, ki veljata za grajanje skritih napak (določba prvega odstavka 634. člena in prvega odstavka 635. člena OZ oziroma določba prvega in drugega odstavek 663. člena OZ). Tožnik je toženca o napaki obvestil z elektronskim sporočilom 18. 1. 2022, nato mu je 4. 7. 2023 poslal opomin pred tožbo, le to pa je vložil 27. 10. 2023, torej prepozno.

6.Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je bilo odločeno zgolj na podlagi pisnih vlog. Sodna praksa v zvezi s potekom prekluzivnega roka materialnega prava je jasna. Z njegovim potekom preneha pravica upravičenca do tožbe, če je rok za vložitev tožbe določen s posebnimi predpisi (kot je to določeno tudi v obravnavanem primeru), tožba pa je bila vložena po poteku roka, torej prepozno, jo sodišče zavrže že ob predhodnem preizkusu tožbe skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je torej postopalo pravilno in s tem tožeči stranki ni odvzelo pravice do izjave, ko je skladno z 274. členom ZPP v okviru predhodnega preizkusa tožbe odločalo o pravočasnosti vložitve tožbe zaradi s posebnimi predpisi določenem roku za vložitev tožbe (materialni roki za grajanje napak po podjemni oziroma gradbeni pogodbi).

7.Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).

8.Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo tudi do vprašanj v zvezi z uporabo v prejšnji točki citiranih zakonskih določb, pri čemer je iz tožbenih trditev sicer razvidno, da tožeča stranka med drugim navaja, citat: " ... Toženec je reklamacijo 28. 1. 2022 posredoval podizvajalcu, ki je prevzel njeno reševanje ... podizvajalec je ves čas obljubljal, da bo napako saniral ... zadnja komunikacija med tožnikom in podizvajalcem je potekala junija 2023 ... tožnik je bil na podlagi toženčevega ravnanja in medsebojne komunikacije prepričan, da bosta podizvajalec in toženec našla ustrezno rešitev za sanacijo napak ... ker tega nista storila, je tožnik tožencu 4. 7. 2023 poslal opomin pred tožbo z zahtevo, da toženec napako odpravi v roku 30 dni od prejema dopisa ...". Ker predhodni preizkus tožbe sodišča prve stopnje zajema zgolj del trditvene in pravne podlage, ne pa tudi materialne podlage, ki je sicer izjema, vendar ob dejanskih ugotovitvah lahko privede do podaljšanja rokov iz prvega in drugega odstavka 663. člena OZ oziroma roka iz 634. člena ter 635. člena OZ, je v tej posledici nepopolno, če ne celo zmotno ugotovilo dejansko stanje.

9.Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

10.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati zadevo v smislu predhodnega preizkusa tožbe tudi v okviru materialne podlage, ki sicer izjemoma, ob določenih pogojih dovoljuje prekoračitev rokov uveljavljanja oziroma notifikacije skritih napak v povezavi s pravočasnostjo vložitve tožbe, vse pa na podlagi v tožbi podanih trditev ter se do navedenega ustrezno opredeliti. V kolikor bo mnenja, da predpostavke za uporabo teh določb niso izpolnjene oziroma ob sprejetem drugačnem stališču, pa bo nadaljevalo postopek bodisi v smeri vprašanja pravočasnosti vložitve tožbe, bodisi v smeri meritorne odločitve oziroma vsebinskega obravnavanja zahtevka. Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da vprašanje (ne)pravočasnosti vložitve tožbe ni zgolj predmet predhodnega preizkusa, saj sodišče prve stopnje lahko tožbo zavrže tudi kasneje med postopkom, če šele takrat izve za dejstva, ki slednje potrjujejo.

11.V posledici razveljavitve je sodišče druge stopnje pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 634, 634/1, 635, 635/1, 636, 649, 660, 663, 663/1, 663/2, 663/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.