Jedro

Tožnica tudi na naroku po pozivu sodišča ni dala ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje (izračunano) višino terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker tožba ni bila sklepčna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna obračunati plačilo za opravljeno delo, ki bi ga prejela na delovnem mestu novinar specialist I z indeksnim razmerjem 3,20 za obdobje od 1. 8. 2006 do 30. 9. 2007 ter izplačati razliko med dobljenimi plačili za opravljeno delo pri toženi stranki v tem času z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in sicer: - za mesec avgust 2006 v višini 533,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2006 dalje do plačila; - za mesec september 2006 v višini 533,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2006 dalje do plačila; - za mesec oktober 2006 v višini 533,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2006 dalje do plačila; - za mesec november 2006 v višini 533,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2006 dalje do plačila: - za mesec december 2006 v višini 533,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2007 dalje do plačila; - za mesec januar 2007 v višini 614,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2007 dalje do plačila; - za mesec februar 2007 v višini 363,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2007 dalje do plačila; - za mesec marec 2007 v višini 382,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2007 dalje do plačila; - za mesec april 2007 v višini 382,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2007 dalje do plačila; - za mesec maj 2007 v višini 343,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2007 dalje do plačila; - za mesec junij 2007 v višini 537,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2007 do plačila; - za mesec julij 2007 v višini 279,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2007 dalje do plačila; - za mesec avgust 2007 v višini 400,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2007 dalje do plačila; - za mesec september 2007 v višini 671,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2007 dalje do plačila.

Zavrnjen je bil tudi tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna obračunati in plačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2006 v višini 280,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2007 dalje do plačila in regres za letni dopust za leto 2007 v višini 672,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2007 dalje do plačila. Prvo sodišče je tožnici naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 838,75 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker iz dejanske trditvene podlage ni bilo mogoče preizkusiti utemeljenosti višine tožbenega zahtevka.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je od leta 1990 opravljala za toženo stranko razna novinarska dela na podlagi sklenjenih avtorskih pogodb in pogodb o novinarskem delu. Plačila za opravljeno novinarsko delo so urejena v Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje v Republiki Sloveniji,(2) ki v drugem odstavku 2. člena določa, da velja ta pogodba tudi za svobodne novinarje in študente na praksi, ki se usposabljajo za novinarski poklic. Na podlagi določbe 79. člena KPPN se plačilo za delo svobodnih novinarjev določi s posebno pogodbo in sicer v bruto znesku, dogovorjeni pogoji pa ne smejo biti slabši, kot za redno zaposlene novinarje. Neutemeljeni so zaključki sodišča prve stopnje, da tožnica ni dopolnila dejanske podlage tožbe, na podlagi katere bi bilo mogoče tožbo preizkusiti glede višine tožbenega zahtevka. Tožnica je navedla, da je v vtoževanem obdobju opravljala delo za toženo stranko, za katero je imela tožena stranka sistemizirano delovno mesto Novinar specialist I z indeksnim razmerjem 3,20. Predlagane priče bi potrdile navedbe o vrsti dela, prav tako pa tudi o obsegu dela, ki ga je v vtoževanem obdobju tožnica opravila za toženo stranko. Tožnica je v vlogi z dne 25. 5. 2015navedla vrednost indeksa za posamezne mesece, za katere zahteva razliko v izplačilu za opravljeno delo Novinarja specialista I. Tožnica je pojasnila, da vrednost indeksa za vtoževano obdobje temelji na obvestilu tožene stranke na podlagi določil o višini indeksa iz 105. člena Kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTVS. Tožnica je še navedla, da zahtevki za posamezne mesece temeljijo na višini pogodbenega zneska, določenega z avtorsko pogodbo in na višini bruto plače indeksnega razmerja, za katerega bi morala tožnica prejeti plačilo za opravljeno delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Na podlagi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP).

5. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnica ni dala trditev o višini izplačanih zneskov v posameznem mesecu za vtoževano obdobje, do kolikšnega izplačila bi bila tožnica dejansko upravičena v posameznem mesecu zatrjevanega obdobja ter na tej podlagi, do kolikšnega zneska je tožnica še upravičena za posamezne mesece zatrjevanega obdobja. Teh ugotovitev tožnica v pritožbi ne izpodbija in znova navaja le višino indeksa, brez konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti višino terjatve, ki jo uveljavlja v tožbenem zahtevku.

6. Že Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je opravilo materialno procesno vodstvo, saj je na naroku 25. 4. 2014 s sklepom tožnico pozvalo(3) da natančno pojasni izračun vtoževanih zneskov, po spremenjeni tožbi pa je tožnico z dopisom znova pozvalo,(4) da natančno pojasni vrednost indeksa za vtoževano obdobje, kar je tožnica storila, znova pa ni sledila navodilom sodišča, da bi navedla dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti višino terjatve, ki jo zahteva. Na naroku 13. 11. 2014 pred sodiščem prve stopnje, je tožnica znova spreminjala višino tožbenega zahtevka, tokrat z delno utesnitvijo tožbenega zahtevka, znova pa je bila opozorjena, da ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razliko med plačili, ki jih je tožnica prejela in plačili, ki bi jih morala prejeti.(5) Tožnica tudi na tem naroku ni podala ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje (izračunano) višino terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker tožba ni bila sklepčna.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi predlog tožnice, da se ji povrnejo pritožbeni stroški, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju KPPN.

Op. št. (3): Stran 22 sodnega spisa.

Op. št. (4): Glej stran 31 sodnega spisa.

Op. št. (5): Glej zapisnik iz naroka z dne 13. 11. 2014 stran 47 sodnega spisa.