Jedro

V obravnavanem primeru je tožnikova zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena kot očitno nerazumna, saj teče izvršilna zadeva, v kateri smiselno želi tožnik brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnomočnega naslova – sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru, zaradi plačila preživnine. Ta sodba v izvršilnem postopku pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega teče izvršilni postopek zoper tožnika do popolnega poplačila terjatve. Razlog, ki ga želi tožnik uveljavljati, je pomanjkanje sredstev za poplačilo terjatve, vendar pa to ni ugovor, ki bi bil v izvršilnem postopku pravno upošteven v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opr. št. I 17426/1999 Okrajnega sodišča v Mariboru, in sicer v obliki zastopanja odvetnika v postopku zaradi ugotovitve upravičenosti zahtevka v zadevi z oziroma na njegovo socialno varnost. V obrazložitvi navaja, da je tožnik smiselno zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnik v postopku na podlagi izvršilnega naslova: sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 474/91 zaradi plačila preživnine. Sodišče je izdalo sklep o izvršbi 17. 1. 2000, ki je postal pravnomočen 7. 2. 2001. Upnica (hčerka) je nato predlagala izvršbo z rubežem dolžnikovih premičnin, vendar le ta ni bila uspešna. Nato je predlagala rubež tožnikovih sredstev pri dolžnikovem dolžniku, to je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kasneje pa je dodatno še predlagala nadaljevanje izvršilnega postopka z rubežem tožnikovih denarnih sredstev pri banki, pri kateri ima odprt transakcijski račun. Na tej podlagi je Okrajno sodišče v Mariboru 27. 5. 2013 izdalo sklep, s katerim je delno ustavilo terjatev upnice za že plačan del terjatve ter sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, rubežem in prenosom sredstev, ki so na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče, ki je odločalo o brezplačni pravni pomoči, ugotavlja, da je nesmiselno in brez izgleda za uspeh ugovarjati obstoju terjatve, ki nedvomno obstoji (pravnomočna sodba, pravnomočen izvršilni naslov) kot tudi ugovarjati nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi nezmožnosti plačila terjatve, ker tožnik nima sredstev, kar ni ugovorni razlog v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožnik v laično napisani tožbi pove, da želi, da se ugotovi dolgotrajnost postopka, saj se upnica v izvršilnem postopku sklicuje na dopis sodišča z dne 8. 5. 2013. Upnica (njegova hčerka) je stara 30 let in tožnik misli, da postopek traja predolgo. Velikih stroškov izvršilnega postopka s pokojnino 257,00 EUR enostavno ne zmore. Tožnik je invalidsko upokojen in je pokojnina edini vir prihodka. Tožnik želi od pristojne službe za brezplačno pravno pomoč, da zaradi njegove socialne varnosti prouči primer.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavni zadevi upravičeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Upravni organ je za svojo odločitev navedel pravilne in utemeljene razloge.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar jo je razumno sprožati ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno, saj teče izvršilna zadeva, v kateri smiselno želi tožnik brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnomočnega naslova – sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 474/91 zaradi plačila preživnine. Ta sodba v izvršilnem postopku pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega teče izvršilni postopek zoper tožnika do popolnega poplačila terjatve. Razlog, ki ga želi tožnik uveljavljati, je pomanjkanje sredstev za poplačilo terjatve, ki tudi po presoji sodišča ni ugovor, ki bi bil v izvršilnem postopku pravno upošteven v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Uveljavljanje tega ugovora v izvršilnem postopku ne pomeni verjetnega izgleda za uspeh in takšne zadeve ni razumno sprožati. Postopek zoper dolžnika je v resnici dolgotrajen, vendar so razlogi za dolgotrajnost na njegovi strani (neplačilo preživnine oziroma dejstvo, da upnica z različnimi izvršilnimi sredstvi ni bila v celoti uspešna iz razloga pomanjkanja sredstev na tožnikovi strani).

Upoštevaje navedeno, so torej tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na njegove težke socialne razmere, neutemeljeni oziroma za odločitev v konkretni zadevi ne morejo biti relevantni.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.