Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se 1. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2568/2016 z dne 26. 3. 2020 v zavrnilnem delu odpravi ter se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je izpodbijanim sklepom tožnici priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči, ki je bila dodeljena upravičencu A. A., in sicer v višini 174,72 EUR, višji zahtevek pa je zavrnila.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila upravičencu dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1646/2016 in v postopku mediacije zaradi motenja posesti. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena tožnica. Tožnica je vrnila napotnico ter podala zahtevek, da se ji za opravljeno delo prizna nagrada v višini 885 odvetniških točk, povečanih za pavšalne potrebne izdatke v deležu 2 %, v skupni vrednosti 541,62 EUR. Nadalje je v izpodbijanem sklepu navedeno, da je tožena stranka tožnici priznala stroške za sestavo in vložitev odgovora na tožbo, za sestavo in vložitev predloga z dne 13. 2. 2018, odgovora na umik tožbe z dne 11. 3. 2019, za sestavo in vložitev dveh obrazloženih dopisov sodišču z dne 22. 1. 2017 in 27. 12. 2018 ter za sestavo in vložitev treh kratkih dopisov z dne 10. 4. 2018, 23. 10. 2019 in 9. 12. 2019. Priznani so bili še pavšalni potrebni izdatki za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je bil B. B. dolžan povrniti toženi stranki iz naslova brezplačne pravne pomoči znesek v korist proračuna in je tako tožena stranka dobila povrnjen večji znesek, kot ga je sama pripravljena priznati in izplačati. Poleg tega je pravdno sodišče njeno vlogo z dne 13. 2. 2018 štelo kot pritožbo in je bila tudi odstopljena v reševanje višjemu sodišču, tožena stranka pa je kljub predloženim listinam to vlogo štela kot drugo vlogo. Tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala priloženih sklepov tožnice, s katerimi je tožnica utemeljevala svoj stroškovni zahtevek ter pravilnost in pravočasnost vrnjene izpolnjene napotnice. Do teh listin se ni opredelila in tega tudi ni obrazložila. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožnici prizna tudi nagrado v zavrnjenem delu v višini še dodatnih 325 odvetniških točk, zmanjšanih za polovico, podrejeno pa, naj sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Sodišče je v upravni spor kot stranko z interesom pritegnilo tudi upravičenca do brezplačne pravne pomoči A. A., ki pa na tožbo ni odgovoril. 6. Sodišče je v navedeni zadevi dne 11. 4. 2022 razpisalo glavno obravnavo, ki pa se je ni udeležila nobena od vabljenih strank, zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave. Tožnica se je sicer glavni obravnavi odpovedala, vendar se ji nista odpovedali tožena stranka in stranka z interesom, zato je sodišče ni preklicalo.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporen del izpodbijanega sklepa, pri katerem je tožena stranka zavrnila višji zahtevek tožnice glede plačila stroškov za storitev brezplačne pravne pomoči, kot ga je tožnica zahtevala v upravnem postopku. Za tožnico je sporno, ker je tožničino vlogo z dne 13. 2. 2018 tožena stranka ovrednotila kot drugo vlogo in ne kot pritožbo in ji je tako priznala nagrado v višini 50 odvetniških točk, zmanjšano za polovico, namesto 375 odvetniških točk, zmanjšano za polovico. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev. S tem je podana bistvena kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz navedenega razloga je sodišče v izpodbijanem delu sklep odpravilo in v tem delu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker so bila kršena pravila postopka. Ker je sodišče sklep odpravilo že zaradi navedene kršitve postopka, se do vseh navedb tožnice ni opredeljevalo.

9. Četudi je s primarnim tožbenim zahtevkom tožnica predlagala odločanje v sporu polne jurisdikcije, je sodišče vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. ZUS-1 sicer v 65. členu daje sodišču možnost, da v določenih primerih samo odloči o pravici ali pravni koristi ali obveznosti stranke, vendar je po mnenju sodišča treba inštitut spora polne jurisdikcije uporabiti le v izjemnih primerih, na primer, ko se upravni postopek nerazumno dolgo vleče ali ko upravni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča niso podani tako utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti tožene stranke.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnica pa v tem postopku ni imela posebnega pooblaščenca, saj je v tožbi kot pooblaščenko navedla samo sebe, kar pomeni, da gre za isto osebo. V primeru, ko tožnica nima posebnega pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, ji v skladu s prvim odstavkom 3. člena citiranega pravilnika pripadajo stroški v višini 15 EUR.