Jedro

Pritožnici bodo tudi v primeru če s tožbo v tem upravnem sporu uspe, finančna sredstva, ki jih je želela pridobiti na javnem razpisu in katerih razdelitev s predlagano začasno odredbo želi zadržati, zagotovljena. Toženka bo namreč morala potrebna finančna sredstva zagotoviti iz drugih virov (proračun). Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa tako ne vpliva na pritožničin pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena ali omejena. Ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe tako za pritožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki jo brez tega ne bi mogla doseči, niti si pritožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožnica tako za izdajo predlagane začasne odredbe ne izkazuje pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo, s katero je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije zavrnila njeno vlogo za sofinanciranje investicij iz javnih sredstev na Javnem razpisu za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 38/2022, 52/2022, 125/2022 in 128/2022; v nadaljevanju javni razpis). Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, naj sodišče do odločitve v tem sporu prepove delitev subvencij na podlagi navedenega javnega razpisa.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe z izpodbijanim sklepom zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnica predlagala izdajo t. i. ureditvene začasne odredbe, in sicer prepoved delitve sredstev iz obravnavanega javnega razpisa drugim prijaviteljem. Ta predlagana začasna odredba pa za preprečitev zatrjevane škode (škoda, ki nastaja, ker pričakovanih sredstev ni dobila) ni potrebna niti primerna, ker že pojmovno ne more preprečiti nastanka zatrjevane škode, ki naj bi tožnici nastajala. Tožnica lahko javna sredstva, za katere se poteguje, pridobi šele na podlagi pravnomočne pozitivne odločbe. Do take odločitve pa bo lahko prišlo le ob predhodni predpostavki, da bo v tem upravnem sporu ter nato tudi v ponovljenem upravnem postopku pred toženko, uspela. Tudi v primeru, če je začasna odredba predlagana zaradi bojazni, da bo sicer sodno varstvo, ki ga uveljavlja v tem upravnem sporu ostalo brez vsebine, ker naj bi bila pred tem porabljena že vsa za razpis zagotovljena javna sredstva, tak položaj preprečujejo že določila Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju ZIPRS), ki vzpostavljajo podlago za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav. Tožnica torej ni izkazala, da je zahtevana začasna ureditev stanja potrebna, zato je bilo treba njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti, ne da bi se spuščalo v presojo ostalih predpostavk za njeno izdajo, to je izkazanosti težko popravljive škode ter prizadetosti javne koristi in koristi nasprotnih strank. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (zadeve I Up 171/2018, I Up 120/2017 in I Up 118/2017) izhaja, da sama udeležba na javnem razpisu za financiranje projektov iz državnega proračuna še ne zagotavlja tudi uspeha na razpisu in pomeni zgolj določeno pričakovanje, negotovo dejstvo, ki ne more biti okoliščina, s katero bi se lahko izkazovala težko popravljiva škoda.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje opravilo napačno pravno detekcijo jedra uveljavljane težko popravljive škode, saj kot težko popravljivo škodo ni uveljavljala samo okoliščine, da pričakovanih sredstev ni dobila, torej izpada prihodkov, pač pa jo je utemeljevala širše, in sicer kot upad rasti dodatne vrednosti. V zvezi z navedenim pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni podalo ustrezne obrazložitve. Taka nerazrešitev odločilnih pravnih vprašanj pa predstavlja poseg v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Sodišču prve stopnje tudi očita, da se je neutemeljeno sklicevalno na judikaturo Vrhovnega sodišča, ker se ta judikatura nanaša na zatrjevano škodo iz naslova izpada sredstev. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podredno pa, da razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo tega akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetno izkaže za potrebno.

7. V obravnavani zadevi pritožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje nastanek škode, ki ji nastaja, ker sredstev za sofinanciranje investicij, ki jih je pričakovala, na javnem razpisu ni dobila in zahteva, da sodišče toženki prepove delitev sredstev po javnem razpisu drugim prijaviteljem, ki so na javnem razpisu uspeli.

8. Izhajajoč iz procesnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki ga pritožnica ne izpodbija, bodo pritožnici tudi v primeru če s tožbo v tem upravnem sporu uspe, finančna sredstva, ki jih je želela pridobiti na javnem razpisu in katerih razdelitev s predlagano začasno odredbo želi zadržati, zagotovljena. Kot ostaja tudi v pritožbenem postopku nesporno, bo toženka namreč tudi v primeru razdelitve vseh razpoložljivih finančnih sredstev v primeru pritožničinega uspeha v tem upravnem sporu in v postopku dodeljevanja sredstev, morala potrebna finančna sredstva zagotoviti iz drugih virov (proračun). Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa, ki jo želi pritožnica s predlagano začasno odredbo preprečiti tako ne vpliva na pritožničin pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena ali omejena. Ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe tako za pritožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki jo brez tega ne bi mogla doseči, niti si pritožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožnica tako za izdajo predlagane začasne odredbe ne izkazuje pravnega interesa.

9. Ker torej že temeljna procesna predpostavka za začasno odredbo ni podana, sodišče prve stopnje pritožničine zahteve za izdajo začasne odredbe ne bi smelo vsebinsko presojati, pač pa bi jo moralo zavreči. Kljub temu, da navedenega ni storilo in je zahtevo po vsebini obravnavalo ter jo zavrnilo, pa navedeno na pravni položaj pritožnice ne vpliva, saj so učinki odločitve enaki.

10. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da se do pritožbenega ugovora v zvezi z napačno opredelitvijo uveljavljane težko popravljive škode ni opredeljevalo, saj je glede na navedeno pomanjkanje pritožničinega pravnega interesa za predlagano začasno odredbo ta ugovor za odločitev pritožbenega sodišča nerelevanten.

11. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-).

**K II. točki izreka**

12. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).