Jedro

Opisane kršitve tožnika so bile take narave (žaljiv in agresiven odnos do varnostnikov, ko so ga skušali umiriti ob tem, ko je bil vinjen (in pri njem našli marihuano), upiranje varnostnikom in uporaba fizične sile proti njim, udeležba v prepiru s sostanovalci, nadlegovanje ostalih prosilcev v vinjenem stanju, grožnje drugemu tujcu in odtujitev njegovega mobilnega telefona) ter intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red. Upoštevaje intenziteto in dinamiko kršitev tožnika v azilnem domu, je tudi po oceni sodišča ukrep omejitve tožnikovega gibanja na prostore Centra za tujce ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo tožnik s svojimi ravnanji predstavlja za varstvo osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka omejila tožnikovo gibanje zaradi obstoja razlogov po 4. alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1), ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda (1. točka izreka). Sklenila je še, da je tožniku gibanje omejeno na prostore Centra za tujce, Veliki otok 44z, 6230 Postojna, od 19. 7. 2024 od 10:30 do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 19. 10. 2024 do 10:30, z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik 17. 6. 2024 vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Toženka je bila 20. 6. 2024, 30. 6. 2024, 10. 7. 2024, 15. 7. 2024 in 18. 7. 2024 s strani socialne službe azilnega doma in varnostne službe obveščena o kršitvah Uredbe o hišnem redu azilnega doma ter o grožnjah in vedenju tožnika, ki vnaša nemir med zaposlene in nastanjene v azilnem domu. Iz uradnih zaznamkov in poročil izhaja, da je tožnik 20. 6. 2024 povzročal nemir v jedilnici v času večerje. Grozil je drugemu prosilcu, ki je razdeljeval hrano, in ki ga je opozoril, da je drugič prišel na večerjo. Zato je zanetil pretep. Tožnik je 30. 6. 2024 imel motne oči, nekoordinirano se je gibal in smrdel po alkoholu, pri njem so opazili posušene delce zelene rastline. Kasneje je priznal, da gre za marihuano. Ko so ga obravnavali varnostniki, je bil do njih žaljiv in agresiven, ob poskusu umiritve se je začel upirati z brcami, suval je s telesom in z glavo ter pri tem zadel varnostnika v desno lice. Treba je bilo poklicati policijo. Dne 10. 7. 2024 ga je policija odpeljala, ko je bil udeležen v prepiru v sobi D7 in je ob posredovanju varnostnikov postal do njih žaljiv in agresiven. Nato je v vidno vinjenem stanju 15. 7. 2024 nadlegoval ostale prosilce. Varnostniki so ga pozvali, da naj preneha, a je vzdignil roke stisnjene v pesti in jih usmeril proti enemu od njih. Pri tem je drugega od varnostnikov zadel v predel ramena in prsi. Kljub pozivom k umiritvi je z grožnjami varnostnikom nadaljeval. Ko je bil odpeljan v prostor za zadržanje, se je upiral in udaril varnostnika v zgornji del trebuha. Poklicali so policijo, ki ga je odpeljala. Dne 18. 7. 2024 je grozil tujcu A. A. in mu odtujil mobilni telefon. Do tega je bil že večkrat nasilen, zato ga je A. A. prijavil policiji. Ta ga je zaradi navedenega dogodka obravnavala.

3.Toženka je sklenila, da je tožnik z opisanim ravnanji večkrat kršil 10. in 11. člen Uredbe o hišnem redu azilnega doma (Uradni list RS, št. 173/21), ki določa, da morajo imeti nastanjene osebe v azilnem domu spoštljiv odnos do pristojnih in drugih oseb ter da je zaradi zagotavljanja varnosti in reda v prostorih azilnega doma prepovedano izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične nestrpnosti ter druge nestrpnosti v kakršnikoli obliki. Prepovedano je imeti žaljiv in nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, prav tako je prepovedano kršenje nočnega miru in počitka, neupoštevanje navodil in odredb pristojnih oseb ter vnašanje ali uživanje alkohola. S tožnikom je socialna služba zaradi ponavljajočih se kršitev opravila več razgovorov, ki pa niso imeli ustreznega učinka.

4.Zaradi ogrožanja osebne in premoženjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda, mu je zato 19. 7. 2024 ustno na zapisnik izrekla ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Pred tem ga je seznanila z očitanimi dejanji in mu dala možnost izjave glede vsake do tedaj očitane kršitve. Tožnik je očitno neprimerno dejanje oz. vedenje z dne 20. 6. 2024 zanikal. Za dogodek z dne 30. 6. 2024 je priznal, da je bil opit ter, da mu je znano, da je vnos alkohola v azilni dom prepovedan. Zanikal je, da bi ob tem užival marihuano. Dogodka z dne 10. 7. 2024 se ni spomnil, priznal je, da je bil tudi 15. 7. 2024 vinjen, a naj bi ga varnostniki tepli, da bi bil do njih agresiven, je zanikal. Enako ni priznal dogodka z dne 18. 7. 2024. Toženka njegovim navedbam ne sledi. Kljub opozorilom varnostnikov in socialnih delavcev pravil hiša reda azilnega doma ni upošteval. Ta je poznal, čeprav je navedel, da ob nastanitvi v azilni dom z vsebino Uredbe o hišnem redu azilnega doma ni bil seznanjen. S svojim obnašanjem je vnašal nemir v življenje v azilnem domu in poleg sebe ogrožal tudi zaposlene in ostale sostanovalce.

5.Toženka je ocenila, da so ob povedanem podani pogoji za omejitev gibanja na podlagi 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Dejanja socialnih delavcev, opozorila varnostnikov in celo posredovanje policije niso imeli nobenega učinka pri tem, da bi se tožnikovo vedenje kakorkoli izboljšalo. K temu ni pripomogla niti psihiatrična pomoč, ki je bila tožniku v domu na voljo vse od nastanitve dalje in ki jo je tudi koristil. Če bi tožnik v azilnem domu ostal, bi lahko nadaljeval s svojim neprimernim vedenjem, žaljivim in nasilnim odnosom in neupoštevanjem navodil. Ukrep omejitve gibanja na azilni dom zato ne bi dosegel svojega namena. Edina učinkovita možnost, s katero bi se preprečile ponovne kršitve prosilca, je uporaba strožjega ukrepa, to je pridržanje na prostore Centra za tujce.

Tožba

6.Tožnik zoper sklep vlaga tožbo. Uveljavlja tožbene razloge nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi v obeh točkah izreka ter da toženka nemudoma po prejemu te sodbe in ne šele z njeno pravnomočnostjo, prenehati izvajati ukrep njegovega pridržanja v Centru za tujce Postojna.

7.Navaja, da se izpodbijana odločba (pravilno sklep - op. sodišča) opira na razveljavljeno pravno podlago - Uredbo o hišnem redu azilnega doma. Iz odločbe izhaja tudi več protislovnosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti. Ne drži, da ga je toženka seznanila s pravili hišnega reda. Ob nastanitvi v azilnem domu mu jih nihče ni pojasnil, niti posledic kršitev teh. Ob tem je toženka očitno tudi spregledala, da je bolan in da zato pri informiranju potrebuje posebno pozornost. Toženka je popolnoma spregledala določbe postopka po 82b. členu ZMZ-1. Tako mu sploh ni ni bila dana možnost ugovora, blažje sankcije (kot sta ustno opozorilo, posebna soba, …) in ne možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Zdi se, kakor da ga je želela prelisičili s pomanjkljivim in nerazumljivim pravnim poukom, kar je v nasprotju z načelom varstva pravic strank in javnih koristi po 7. členu ZUP in tudi z določbami o pravici do uporabe jezika ter z 42. členom ZMZ-l.

8.Tožnik še trdi, da mu je bila kršena tudi pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe. Toženka na dejstvo, da prejema zdravila, pri informiranju in kasneje pri "obravnavi" kršitve pravil bivanja, ni bila pozorna. Njegove simptome je napačno označila kot prepovedano opitost in nasilen odnos. Bil je le bolan. Prejema psihotropna zdravila, ki mu jih je v RS predpisal zdravnik. Splošno znano je, da lahko neustrezno doziranje oz. nepravilno jemanje zdravil pripelje do akutnih stanj, ki se pokažejo kot nasilno odzivanje, razdraženost. Toženka je opustila preverbo njegove diagnoze in terapije. Odločba o tem sploh nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti. Nesorazmerna je tudi časovna odrejenost ukrepa na 3 mesece, zato podredno, če sodišče tožbi ne bi ugodilo, predlaga opravo nadzora nad izvajanjem ukrepa.

Odgovor na tožbo

9.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Tožnik je imel možnost izjave o vsakem posameznem dejanju kršitve hišnega reda. Iz poročil varnostne službe je jasno razbrati, da kljub opozorilom hišnega reda azilnega doma ni upošteval. Ta je prosilcem dostopen po celotnem domu. Toženka je v odgovoru na tožbo še navedla informacije Policijske uprave B. o prekrških in obravnavah toženke za tožnika ter podatke iz evidence SIS-II zanj. Stalne kršitve hišnega reda tožnika v azilnem domu, ki so vključevale nespoštljivo vedenje in nasilen odnos do zaposlenih, predstavljajo za toženko resno grožnjo, ki opravičuje ukrep omejitve gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni. Gre za razumno in sorazmerno odločitev. Z odstranitvijo tožnika iz prostorov azilnega doma sta zagotovljena mir in varnost zaposlenih in ostalih prosilcev v domu.

10.Tožnik je na naroku opozoril, da toženka glede pridobljenih informacij pri Policijski upravi B., ni predložila nobenih dokazil.

Dokazni postopek

11.Sodišče je v dokaznem postopku pogledalo in prebralo listine upravnega spisa št. 2142-94/2024, v sodnem spisu pa priloge tožnika A 1 do A 3. V soglasju s strankama jih je štelo za pogledane in prebrane in listin v upravnem spisu ni posebej naštevalo. Zaslišalo je tožnika.

12.Zavrnilo je dokazni predlog tožnika z zaslišanjem lečečega zdravnika, psihiatra, ki naj bi ga zdravil. Čeprav med strankama ni sporno, da je tožnik v domu koristil psihiatrično pomoč, tožnik glede te nima nobenih navedb. Prav tako ni postavil konkretnih in substanciranih trditev glede svojega zdravstvenega stanja (kakšne zdravstvene težave ima (morebitna diagnoza), kakšno zdravstveno obravnavo terja to stanje, ali in če, kako to konkretno vpliva na njegovo obnašanje in ravnanje, ali uživa zdravila in če, s kakšnimi učinki) niti ni navedel pri kateremu zdravniku v Sloveniji naj bi se zdravil. Okoliščine zdravja ni izpostavil niti med svojim zaslišanjem. Zgolj s posplošenimi trditvami o posledicah nepravilnega jemanja zdravil, sodišče njegovih trditev o domnevno slabem zdravstvenem stanju ne more niti preizkusiti, še manj izvajati nesubstanciranih dokazov. Zaslišanja neimenovanega zdravnika tudi sicer ni mogoče izvesti, trditveno in dokazno breme pa je na tožniku.

Presoja sodišča

13.Po določbi 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 lahko pristojni organ odredi prosilcu ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma ali v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZMZ-1 na območje Centra za tujce, če je to nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda; drugi primerljivi razlogi javnega reda se razumejo kot tisti, ki predstavljajo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu interesu države. Ta zakonska ureditev pomeni implementacijo določbe 1. in 2. točke 8. člena ter točke 3.(e) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) v slovenski pravni red. V skladu s citiranimi določbami direktive lahko države članice prosilca pridržijo zaradi zahtevane zaščite javnega reda, kadar se to izkaže za potrebno na podlagi posamične presoje vsakega primera, in če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa.

14.Tožba ni utemeljena.

15.Sodišče najprej ugotavlja, da se izpodbijana odločba ne opira na razveljavljeno pravno podlago. Toženka je pri Uredbi o hišnem redu azilnega doma zapisala, da gre za uredbo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 173/21. Ta pravni akt je še vedno v veljavi, zato nasprotna tožbena trditev ne more biti utemeljena. Prav tako ne drži, da tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V upravnem spisu je zapisnik z dne 19. 7. 2024, iz katerega izhaja, da je toženka tožniku predočila vsa očitana neustrezna ravnanja in mu omogočila, da se o njih izjavi. Da mu je socialna delavka v posebni sobi povedala, da bo moral (zaradi kajenja marihuane) v Postojno, je zaslišan prepričljivo izpovedal tudi tožnik.

16.Čeprav tožnik uveljavlja razlog nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, v tožbi konkretizirano ne izpodbija dejanskih zaključkov toženke o opisanih ravnanjih in njegovem obnašanju 20. 6. 2024, 30. 6. 2024, 10. 7. 2024, 15. 7. 2024 in 18. 7. 2024. Tudi ne pojasni, zakaj ta ravnanja ne predstavljajo kršitev javnega reda in posega v osebno varnost zaposlenih in sostanovalcev v azilnem domu. Navede sicer, da ni bil vinjen in nasilen, le bolan, a kot pojasnjeno, morebitne bolezni (in zdravljenja) ni izkazal.

17.Tožnik tudi ni dokazal, da mu v azilnem domu ne bi predstavili pravil hišnega reda. Ob zaslišanju je po oceni sodišča povsem po resnici povedal, da je ob nastanitvi v dom prejel hišni red v pisni obliki in prejem tega podpisal. Nato je dodal, da ne ve, kakšna je vsebina dokumenta. Glede pravil mu je bilo povedano le na splošno. Šele kasneje je ugotovil, da so določene stvari prepovedane, na primer kajenje droge.

18.A ob tem, da je hišni red prejel in z njim pojasnila, sodišče ni moglo slediti njegovi izpovedi, da s pravili hišnega reda ni bil seznanjen (med temi tudi s prepovedjo kajenja drog v azilnem domu). Tožnik tudi ni prerekal navedb toženke v odgovoru na tožbo, da je prosilcem hišni red dostopen po celotnem domu. V skladu z 18. členom Uredbe o hišnem redu azilnega doma se besedilo uredbe (ki vsebuje pravila Hišnega reda, določena z njenim 10. in 11. členom) izobesi na oglasnih deskah nastanitvenih oddelkih azilnega doma. Besedilo se izobesi v več tujih jezikih, med drugimi v angleškem in francoskem jeziku, ki ju govori tožnik. Sodišče namreč ni imelo razloga, da bi v njegovo izpoved o tem, da govori francoski in angleški jezik, podvomilo. Tako lahko sklene, da je tožnik bil seznanjen s pravili hišnega reda. Da jih je kršil, kot povedano, ni sporno.

19.Nadaljnji očitek tožnika, da toženka ukrepov ni stopnjevala, je treba presojati v luči teže kršitev. V skladu z 82b. členom ZMZ-1 pooblaščena uradna oseba urada prosilcu za lažje kršitve pravil bivanja izreče ustno opozorilo, ki se evidentira v obliki uradnega zaznamka (prvi odstavek). Za težje kršitve iz tretje, devete in dvanajste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko osebo za največ tri dni nastani v posebni, ločeni sobi, ki se nahaja v sprejemnih prostorih azilnega doma. Pri tem se upošteva individualne okoliščine ter sorazmernost kršitve in ukrepa. Ukrep lahko preneha tudi prej, če se med trajanjem ukrepa ugotovi, da je dosegel svoj namen (drugi odstavek). Za težje kršitve iz prve, druge, četrte, pete, šeste, sedme, desete in enajste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena se izreče ukrep preselitve na drugo nastanitveno lokacijo (tretji odstavek). ZMZ-1 v prvi alineji tretjega odstavka 82.a člena kot težjo kršitev opredeljuje izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršni koli obliki, v drugi alineji pa žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev.

20.Navedene določbe so sodišču služile kot opora tudi pri presoji ukrepa, ki ga je sprejela toženka zaradi ravnanj tožnika. Tožnik ne pove, katere njegove kršitve bi narekovale blažje ukrepe. Sodišče pa lahko pritrdi toženki, da so opisane kršitve tožnika bile take narave (žaljiv in agresiven odnos do varnostnikov, ko so ga skušali umiriti ob tem, ko je bil vinjen (in pri njem našli marihuano), upiranje varnostnikom in uporaba fizične sile proti njim, udeležba v prepiru s sostanovalci, nadlegovanje ostalih prosilcev v vinjenem stanju, grožnje drugemu tujcu in odtujitev njegovega mobilnega telefona) ter intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red. Ni sporno, da je ob njegovem neprimernem obnašanju morala trikrat posredovati policija, dvakrat (10. 7. in 15. 7. 2024) ga je celo odpeljala, torej ga odstranila iz azilnega doma.

21.(Ne)sorazmernost obravnavanega ukrepa pa je nadaljnje vprašanje, na katerega je treba odgovoriti ob tehtanju, ali je nevarnost, ki jo tožnik pomeni za varstvo osebne in premoženjske varnosti, vsaj enaka teži posega, ki ga tak ukrep pomeni za njegovo pravico do svobode.

22.Iz poročil o kršitvah, ko je bil tožnik agresiven do varnostnikov (poročila z dne 30. 6. 2024, 10. 7. 2024, 15. 7. 2024) izhaja, da je toženka preko varnostnikov oz. socialne službe tožnika ob kršitvah opozarjala na neustreznost njegovega ravnanja in se z njim najmanj pogovorila (uradni zaznamek z dne 20. 6. 2024 in poročilo z dne 18. 7. 2024). Nesporno mu je bila na voljo tudi psihiatrična pomoč. Tako je toženka po presoji sodišča utemeljila, zakaj je bila po petih kršitvah v slabem mesecu dni, edina možnost omejitev tožnikovega gibanja na prostore Centra za tujce (tožnik je prvič pravila hišnega reda kršil le tri dni po nastanitvi v azilnem domu). Večkratna opozorila varnostne službe pri tožniku niso zalegla, s kršitvami je nadaljeval. Razlogi toženke, da bi tožnik, če bi v azilnem domu ostal, lahko nadaljeval s svojim neprimernim vedenjem, žaljivim in nasilnim odnosom in neupoštevanjem navodil, so ob povedanem razumno argumentirani. Upoštevaje opisano intenziteto in dinamiko kršitev tožnika v azilnem domu, je tudi po oceni sodišča ukrep omejitve tožnikovega gibanja na prostore Centra za tujce ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo tožnik s svojimi ravnanji predstavlja za varstvo osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda.

23.Tudi Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 237/2022 z dne 21. 12. 2022 že izreklo, da za pridržanje iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti, kar je sodišče ugotovilo tudi v tem postopku) zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).

24.Izpodbijani sklep je po povedanem zakonit in pravilen, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Zveza:

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 84, 84/1, 84/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.