Jedro

Tožeča stranka kot najemodajalka površin za grobove je dolžna skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost in je dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev.

Očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s sklenjeno pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 121058/2017 z dne 18. 12. 2017 v celoti v I. in III. točki izreka za znesek 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2017 dalje do plačila, sklep o izvršbi istega sodišča opr. št. VL 121058/2017 z dne 18. 12. 2017 pa v III. točki razveljavilo za znesek 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2017 dalje in toženi stranki naložilo, da povrne tožeči pravdne stroške v znesku 10,00 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožena stranka, ki v obrazložitvi navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker ni opravilo ogleda, niti ni zaslišalo priče J. J., ampak je odločitev oprlo zgolj na fotografije, ki jih je predložila tožena stranka. Če bi sodišče opravilo ogled, bi bila dokazna ocena drugačna, saj bi se sodišče lahko prepričalo, da količina iglic in storžev bistveno presega krajevno običajno naravno padanje storžev in iglic in da korenine dreves dvigujejo posamezne dele spomenika. Smreka povzroča škodo na grobu tožene stranke, zato bi jo bila tožeča stranka dolžna odstraniti. Ker svoje dolžnosti vzdrževanja ne izpolnjuje, ji tožena stranka za njene storitve vzdrževanja ni dolžna plačati.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo letnih najemnin za dva grobna prostora za leto 2015 do vključno 2017. Nesporno v tej zadevi je, da v bližini grobov raste smreka in da je tožena stranka v letu 2005 zahtevala, da jo tožeča stranka odstrani, ker na njenih grobnih spomenikih povzroča škodo. Tožeča stranka je zahtevo za odstranitev smreke zavrnila.

6. Odločitev sodišča temelji na določilu prvega odstavka 125. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Učinki sklenjene pogodbe so, da je upnik upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti obveznosti, razen če ni dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega ne izhaja iz narave posla (prvi odstavek 101. člena OZ). Tožeča stranka kot najemodajalec površin za grobove je dolžna upoštevati Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (v nadaljevanju ZPPDUP). Odlok o pokopališkem redu in Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov, zlasti pa skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost na podlagi določila 3. člena ZPPDUP in je na podlagi 4. člena citiranega zakona dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih. Bolj podrobno so storitve opredeljene v Odloku o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kjer je določeno, da mora izvajalec javne službe saditi in odstranjevati cvetje, drevesa in grmičevje na pokopališču in da letna najemnina predstavlja sorazmerni del stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoza odpadkov, porabo vode in elektrike, stroške zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov in podobno.

7. V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je tožeča stranka kljub temu, da smreke, ki raste v bližini grobov tožene stranke ni odstranila, izpolnila pogodbene obveznosti v zvezi z vzdrževanjem.

8. V pritožbenem postopku ni sporno, da je tožeča stranka zavrnila odstranitev smreke, ker je po ogledu ugotovila, da je lepa, zdrava in da zato njena odstranitev ni dopustna in o tem toženo stranko tudi pisno obvestila. Pri tem je izhajala iz cilja, opredeljenega v prostorskem planu Mestne občine Ljubljana, v skladu s katerim so pokopališča javne zelene površine posebne kulturne vrednosti in je zato cilj trajno varovanje vseh pokopališčih parkovnih prostorov z vključevanjem v zeleni del mesta, na podlagi tega pa zdravih dreves ni dopustno odstranjevati.

9. Grobna prostora, ki se nahajata na pokopališču ..., si je sodišče lahko ogledalo na fotografijah, ki jih je priložila tožena stranka, zato absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče s tem v zvezi ni opravilo tudi ogleda, ni bila zgrešena. V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev. Ker tudi videz grobnega prostora zaradi nekoliko neravnega desnega roba robnika ni okrnjen v taki meri, da ne bi bil nedostojen, se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s pogodbo, ki sta jo pravdni stranki sklenili.

10. Konkreten spor je spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodbo, s katero je končan spor v takšnem postopku se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni očitki o absolutno bistveni kršitvi postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljeni. Prav tako je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na zgoraj citirana določila materialnega prava. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče ne sme upoštevati in ker tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).