Jedro

Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije in se usposabljajo ("pripravniki"), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh zavarovalnih zastopnikov. V nobenem primeru pa takšni zavarovalni zastopniki ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.

Ker so zavarovalci večinoma prava nevešče stranke, ni pričakovati, da si bodo pozorno ogledovali obvestila, ki jim jih ponujajo zavarovalni zastopniki. Zato obstaja eno samo obvestilo, tisto, ki zavarovalcem sporoča, da se pogovarjajo (dogovarjajo, pogajajo) z zavarovalnim zastopnikom, ki ima dovoljenje Agencija za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Postopek nadzora.

1. Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencija) je z uvodoma navedeno odredbo (v nadaljevanju Odredbo) ugotovila, da je tožeča stranka kršila "določbo 8. točke prvega odstavka 179. člena ZZavar v povezavi s prvim odstavkom 230. člena ZZavar in v povezavi z drugim odstavkom 217. člena ZZavar, ker posle zavarovalnega zastopanja samostojno opravljajo tudi pri družbi KD A. zaposleni delavci in fizične osebe na podlagi podjemnih pogodb, ki nimajo dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, in ker se le-ti ob tem zavarovalcem predstavljajo z vsebino obvestil, ki pri zavarovalcih zavajajoče ustvarja prepričanje, da kot zavarovalni zastopniki delujejo skladno z ZZavar" (1.1. točka izreka). Zato je odredila način odprave kršitev in določila rok zanjo (2.1. točka izreka) ter tožečo stranko pozvala, da v danem roku dostavi poročilo z opisom ukrepov za odpravo kršitev, kateremu naj priloži listine in druge dokaze o njihovi odpravi (3. točka izreka). Hkrati je tožeči stranki naložila plačilo pavšalnega nadomestila v višini 834,58 EUR (4. točka izreka).

2. Agencija je z uvodoma navedeno odločbo (v nadaljevanju Odločbo) zavrnila ugovor tožeče stranke proti izdani Odredbi. Ocenila je, da ni utemeljen.

Postopek sodnega varstva.

3. Tožeča stranka je s tožbo v upravnem sporu zahtevala, da Vrhovno sodišče odpravi Odločbo in Odredbo Agencije. Uveljavljala je bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila v "pomanjkljivosti in nedoločenosti" izreka izpodbijanih aktov, ki ne navajata oseb, na katere se nanašajo ugotovljene kršitve, "konkretno oziroma poimensko", ter zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi bila v preširoki in neustrezni razlagi uporabljenih določb Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar). Poleg tega se je sklicevala na neenako obravnavo v primerjavi s KD B. d.d., ki naj bi bila v tem, da naj bi "tožena stranka v drugem (po dejanskih in časovnih okoliščinah povsem podobnem) primeru že sprejela pravno in dejansko argumentacijo ter razlago določb ZZavar, za kakršno se zavzema tožeča stranka".

Neenako obravnavanje subjektov nadzora v postopkih pred Agencijo.

4. Na navedbe tožeče stranke o domnevno drugačnem stališču Agencije v postopku opravljanja nadzora nad KD B. d.d., Vrhovnemu sodišču ni bilo treba odgovarjati, ker se je izkazalo, da je Agencija vsebinsko enako odredbo (št. 4 z dne 30. 10. 2008) in odločbo (št. 40 z dne 26. 11. 2008) izdala tudi zoper KD B. d.d. O tožbi le-te pa je Vrhovno sodišče vsebinsko enako kot o tej tožbi odločilo s sodbo G 18/2008 z dne 10. 3. 2009. Kršitev postopka.

5. Iz ugotovitev senata Agencije (v sedmem odstavku obrazložitve na 4. strani izpodbijane Odločbe), katerih tožeča stranka ni izpodbi(ja)la, izhaja, da "se Odredba ne nanaša na nobeno osebo izmed prvo oštevilčenih 19 oseb in drugo oštevilčenih 23 oseb. Odredba je bila izdana oziroma velja za tiste, ki jih ni na seznamu, pa opravljajo samostojno posle zavarovalnega zastopanja za KD A., le-ta pa za zavarovalnico KD B. d.d., brez ustreznega dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, in le za te je Agencija naložila naj tega ne delajo več". Zato v zvezi s priloženim seznamom oseb, ki v času pregleda poslovanja še niso imele dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, vendar pa so ga pridobile v mesecu oktobru 2007, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na odpravo "nekaterih v zapisniku ugotovljenih kršitev".

6. Prav tako ni utemeljeno uveljavljanje postopkovne kršitve, ki naj bi bila v nedoločenosti izreka izpodbijane Odredbe, ki ne navaja konkretno oziroma poimensko oseb, ki naj bi pri tožeči stranki samostojno opravljale posle zavarovalnega zastopanja brez ustreznega dovoljenja. Pri kršitvi prvega odstavka 230. člena ZZavar gre namreč za kršitev zakona, ki jo je Agencija pri opravljanju nadzora ugotovila pri tožeči stranki kot subjektu nadzora (in ne pri osebah, ki so samostojno opravljale posle zavarovalnega zastopanja brez dovoljenja Agencije). Ta kršitev pa je bila dovolj določno opisana, kar je obvezna sestavina odredbe (po 1. točki prvega odstavka 309. člena ZZavar), da je omogočala njeno odpravo. Nanašala se je namreč le na tiste (fizične) osebe,ki so samostojno opravljale posle zavarovalnega zastopanja brez dovoljenja Agencije.

Določbe ZZavar, pomembne za odločitev v tem postopku.

7. Prvi odstavek 230. člena ZZavar: "Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko pri zavarovalnici, zavarovalni zastopniški družbi oziroma zavarovalni posredniški družbi oziroma osebi iz četrtega odstavka 227. člena tega zakona Ški sklepa zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravlja (na primer potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanjaĆ oziroma banki iz petega odstavka 227. člena tega zakona Ški je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke SlovenijeĆ samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja."

8. Drugi odstavek 217. člena ZZavar: "Pred sklenitvijo in, če je potrebno, tudi pri kasnejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe mora zavarovalni zastopnik zavarovalca pisno seznaniti tudi s podatki o: (1) svojem imenu in priimku ter naslovu; (2) dovoljenju za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja; (3) tem, za katere zavarovalnice deluje; (4) tem, da ima sam oziroma njegova zavarovalno zastopniška družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice; (5) tem, da ima zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalno zastopniške družbe, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem razmerju; (6) izvensodnem postopku reševanja sporov med potrošniki in ponudniki ter o internem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev iz 333.a člena tega zakona.." Prva kršitev.

9. Iz drugega odstavka 217. člena ZZavar izhaja, da lahko zavarovalne pogodbe sklepa le tisti zavarovalni zastopnik, ki se lahko izkaže z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Iz tega, da mora s svojim dovoljenjem za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja seznaniti zavarovalca, pa izhaja, da lahko v pogajanjih (dogovarjanjih) z zavarovalcem sodeluje le tisi zavarovalni zastopnik, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja Agencije in se usposabljajo ('pripravniki'), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh zavarovalnih zastopnikov (tistega z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in onega brez dovoljenja). V nobenem primeru pa takšni zavarovalni zastopniki (to je tisti brez dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja) ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe. Drugačno pravno razumevanje tožeče stranke (da oseba, ki ima mentorja, že s samim tem zavarovalnih poslov ne opravlja samostojno) je potemtakem zmotno.

Druga kršitev.

10. Prav tako zmotno je pravno razumevanje tožeče stranke, da bi se zavarovalni zastopniki, ki ne delujejo samostojno, lahko izkazali tudi z drugačnim obvestilom, kot je predpisano. Ker so zavarovalci večinoma prava nevešče stranke, namreč ni pričakovati, da si bodo pozorno ogledovali obvestila, ki jim jih ponujajo zavarovalni zastopniki. Smisel zakonske določbe je zato prav v tem, da obstaja eno samo obvestilo: tisto, ki zavarovalcem sporoča, da se pogovarjajo (dogovarjajo, pogajajo) z zavarovalnim zastopnikom, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Odločitev o tožbi.

11. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe strank postopka, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev.

12. Vrhovno sodišče je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Določbe ZUS-1 je Vrhovno sodišče uporabilo smiselno, na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar.

Odločitev o stroških postopka.

14. Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega postopka.