Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 145/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.145.2009 Civilni oddelek

stroški postopka stroški sodnih taks
Višje sodišče v Ljubljani
18. marec 2009

Povzetek

Sodišče je delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in spremenilo sklep o skupnih stroških postopka, ki znašajo 2.136,14 EUR. Pritožba se je osredotočila na vprašanje, ali sodne takse za predlog in sklep spadajo med skupne stroške, kar je sodišče potrdilo. Pritožnik je napačno menil, da je dolžan plačati le taksno obveznost za svoje vloge. Sodišče je ugotovilo, da je bila taksa za predlog pravilno odmerjena, medtem ko je bila taksa za sklep napačno odmerjena in je bila zato spremenjena.
  • Skupni stroški postopka in delitev stroškov med solastnikiAli se sodne takse za predlog in sklep štejejo med skupne stroške postopka in kako se ti stroški delijo med solastniki?
  • Utemeljenost pritožbe glede višine sodne takseAli je pritožba utemeljena glede višine sodne takse za sklep o delitvi solastnine?
  • Način izračuna taksnih obveznostiKako se izračunavajo taksne obveznosti v postopku delitve stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).

S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) spremeni tako, da odslej glasi: "Skupni stroški tega postopka znašajo 2.136,14 EUR (taksa za predlog 500,00 EUR, taksa za sklep 1.000,00 EUR in stroški izvedenca 636,14 EUR).

Nasprotni udeleženec je dolžan plačati 3/4 sodnih taks v višini 1.125,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 01100-8450084126 sklic 99 ter povrniti predlagateljici 3/4 stroškov za izvedenca gradbene stroke v višini 477,11 EUR v roku 15 dni".

V preostalem delu pa se pritožba zavrne, izpodbijani sklep pa v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine, ki so v solasti predlagateljice do 1/4 in nasprotnega udeleženca do 3/4, razdružijo s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev. Pri tem je odločilo, da znašajo skupni stroški postopka 4.420,14 EUR, nasprotni udeleženec pa je dolžan kriti 3/4 teh stroškov.

Zoper navedeno odločitev v stroškovnem delu se nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da skupni stroški znašajo 636,14 EUR, v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks, pa odloči, da nasprotni udeleženec ni dolžan plačati sorazmernega dela takse za predlog in sklep. Ne oporeka stroškom za izvedenca, ki so nastali v interesu obeh udeležencev, med skupne stroške pa ne spadajo stroški za plačilo sodnih taks, temveč je taksna zavezanka po določilih Zakona o sodnih taksah predlagateljica. Poleg tega oprostitev plačila sodnih taks za predlagateljico še ne pomeni prevalitev taksne obveznosti na nasprotnega udeleženca. Pritožnik tudi meni, da je preuranjena odločitev glede plačila takse za sklep, s katerim je odločeno le o načinu razdružitve, s tem pa postopek še ni končan. Sodišče bo odločalo še o prodaji in delitvi izkupička in taksna obveza bo zapadla šele ob izdaji tega sklepa. Iz obrazložitve pa tudi ni jasno, na kakšen način je sodišče sploh izračunalo višino sodne takse za sklep in odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku za delitev stvari v solastnini se skupni stroški odmerjajo po 126. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Pritožnik sicer ne oporeka stroškom izvedenca kot skupnim stroškom, temveč le stroškom sodnih taks za predlog in sklep, vendar pa je njegovo stališče pravno zgrešeno. Skupne stroške postopka (2. odstavek 35. člena ZNP) namreč predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo 126. ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, sprejeto na občni seji VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23). Pritožnik napačno meni, da bi ga lahko bremenila le taksna obveznost za njegove vloge in mu je potrebno pojasniti, da Zakon o sodnih taksah takse za odgovor na predlog sploh ne predvideva. Neutemeljen je tudi očitek, da je taksna odmera za sklep preuranjena, saj gre za dokončni sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odredilo civilno delitev. V tem primeru se stvar proda v nepravdnem postopku le, če to predlagajo vsi solastniki najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o delitvi, v nasprotnem primeru pa se nepravdni postopek konča (2. odstavek 123. člena ZNP) in solastniki lahko zahtevajo prodajo le še po pravilih izvršilnega postopka. Z izdajo predmetnega sklepa je tako v skladu z 2. točko 2. odstavka 4. člena veljavnega ZST taksna obveznost nedvomno nastala.

Pritrditi pa gre pritožbi v delu, s katerim graja višino sodne takse za sklep. Sodišče prve stopnje je glede na izračun v skladu z 2. odstavkom tar. štev. 12 ZST odmerilo najvišjo sodno takso, izhajajoč iz ocenjene vrednosti solastne nepremičnine, ki je predmet delitve. Predlagateljica je v predlogu za razdružitev solastnega premoženja opredelila vrednost zahtevka oziroma predmeta in od te osnove (50.000,00 EUR) je sodišče tudi odmerilo takso za predlog. S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta (člen 25 ZST), izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli (1. in 3. odstavek 18. člena ZST). V konkretnem primeru ni prišlo do spremembe vrednosti v smislu določbe 25 ZST, zato bi moralo sodišče takso za razdelilni sklep odmeriti od vrednosti, ki je bila izhodišče za plačilo takse tudi za predlog za delitev (3. odstavek 18. člena ZST).

Ker je bila tako taksa za predlog pravilno odmerjena v znesku 500,00 EUR (1. odstavek tar. štev. 12 ZST), je bilo potrebno za sklep o delitvi določiti dvojno takso (2. odstavek tar. št. 12 ZST) oziroma v višini 1.000,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče skladno s temi ugotovitvami delno ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V preostalem delu je bilo potrebno v skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia