Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z izdajo sklepa o rubežu terjatve in po njegovi pravnomočnosti še sklepa o prenosu zarubljene terjatve na upnika, postane upnik cesionar dolžnikove terjatve, vprašanje, kako bo tako pridobljeno terjatev uveljavljal, pa ni več stvar konkretnega izvršilnega postopka. Zato dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, oz., da je bila predhodno prenešena na drugega upnika, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe.
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zarubljena terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika S. d.d. - v likvidaciji, na podlagi sklepa o izvršbi In 1 Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 13.7.2011 v višini 81.165,73 EUR s pp in ki je zavarovana s hipoteko na nepremičninah, last K. d.o.o. (sedaj M. d.o.o.) do celote, prenese v izterjavo upniku v višini zneska, ki je potreben za poplačilo njegove terjatve po sklepu o izvršbi In 2 z dne 8.10.2012. V tej zvezi je sodišče prve stopnje še odločilo, da je prenos terjatve opravljen, ko vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu. Proti upniku, na katerega je prenesena terjatev v izterjavo, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku.
Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu, ki je v pritožbi navedel, da je dolžnik sporno terjatev prenesel na družbo A. d.o.o., in sicer na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 18.10.2012. Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pri izvršbi za poplačilo denarne terjatve je lahko predmet izvršbe tudi denarna terjatev dolžnika. Gre za terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika. Izvršba na denarno terjatev se opravlja z rubežem in prenosom (104. člen ZIZ). Izvršilno sodišče izda najprej sklep o rubežu terjatve (107. člen ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa še sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika, bodisi v izterjavo (kar je predmet konkretne zadeve) bodisi namesto plačila (114. in 115. člen ZIZ). Upnik tako postane cesionar dolžnikove terjatve, vprašanje, kako bo tako pridobljeno terjatev uveljavljal, pa ni več stvar konkretnega izvršilnega postopka. Zato dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, oz., da je bila predhodno prenešena na drugega upnika, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Izvršilno sodišče se zato ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oz. spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku. Ali takšna terjatev obstaja ali ne, se bo razčistilo šele v morebitnem poznejšem sodnem postopku, v katerem bo upnik skušal zarubljeno in preneseno terjatev izterjati od dolžnikovega dolžnika. V tem postopku bo lahko tretji (konkretno družba A. d.o.o.) podal ugovor, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ).
Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).