Jedro

Te zakonske določbe so bile v opisu dejanja v plačilnem nalogu konkretizirane tako, da storilec, ko je z motornim kolesom pripeljal po klancu navzgor v levi pregleden ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil poteku in tehničnim značilnosti ceste ter lastnim vozniškim sposobnostim in je zato izgubil nadzor nad vozilom in padel na levi bok, po padcu pa je motorno kolo zdrsnilo naprej in trčilo v kovinsko odbojno ograjo. Opisana sta torej potek in tehnične značilnosti ceste, in okoliščina, da storilec motornega kolesa ni obvladal, saj je izgubil oblast nad njim in padel na levi bok. Konkretnejši opis ostalih okoliščin pa niti ni potreben, saj gre pri lastnih vozniških sposobnostih za jasen pojem, drugih posebnosti na cesti pa ni bilo.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 135,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Nova Gorica št. 0000123253039 z dne 2.12.2021. S plačilnim nalogom je bil storilec spoznan za odgovornega za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP (neprilagojena hitrost), izrečena mu je bila globa 300,00 EUR in 3 kazenske točke.

2.Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Povzema potek postopka in vsebino sodbe. Iz opisa dejanja, ki se mu očita, ni razvidno, čemu naj ne bi prilagodil hitrosti, ampak gre zgolj za prepis zakonske določbe. Sodišče v sodbi ne ponudbi nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo treba hitrost prilagoditi pod dopustno mejo in ki bi pomenile konkretizacijo storilčevega ravnanja. Sodišče svojo odločitev gradi le na tezi, da naj postopek ne bi potrdil neprimerno vzdrževanega cestišča. V opisu dejanja zato manjka zakonski znak prekrška. Sodišče je nadalje neutemeljeno storilcu očitalo tudi, da naj bi bil glede na lastnosti ceste, ki jih je poznal in moral pričakovati očitno neprilagojen tudi njegov način vožnje, vendar tega ne obrazloži. Storilec v pritožbi večkrat izpostavlja in podrobno opisuje, da je svojo vožnjo prilagodil okoliščinam. Navsezadnje je nepravilen tudi zaključek, da naj bi storilec prekršek povzročil z zavestno malomarnostjo, saj je ravnal pazljivo, do nezgode pa je prišlo iz razloga, ki je bil popolnoma neodvisen od storilca. V zvezi s tem napada dejanske ugotovitve sodišča, da postopek ni pokazal, da je bil na cestišču pesek. Storilec sodišču zato očita napačno uporabo materialnega prava in kršitve postopka, ki so po njegovem mnenju vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijana sodba je obrazložena in jo je mogoče preizkusiti. Opis dejanja v plačilnem nalogu je dovolj konkretiziran, da je storilcu omogočal obrambo. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZPrCP mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Te zakonske določbe so bile v opisu dejanja v plačilnem nalogu konkretizirane tako, da je storilec, ko je z motornim kolesom pripeljal po klancu navzgor v levi pregleden ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil poteku in tehničnim značilnosti ceste ter lastnim vozniškim sposobnostim in je zato izgubil nadzor nad vozilom in padel na levi bok, po padcu pa je motorno kolo zdrsnilo naprej in trčilo v kovinsko odbojno ograjo. Opisana sta torej potek in tehnične značilnosti ceste, in okoliščina, da storilec motornega kolesa ni obvladal, saj je izgubil oblast nad njim in padel na levi bok. V tem se predmetna zadeva razlikuje od zadeve VCS PRp 180/2015. Konkretnejši opis ostalih okoliščin pa niti ni potreben, saj gre pri lastnih vozniških sposobnostih za jasen pojem, drugih posebnosti na cesti pa ni bilo.

5.Opis, kakršen je bil, je tudi sicer storilcu omogočal obrambo, saj je v postopku trdil, da razlog padcu ni bila neprilagojena vožnja, ampak pesek na cestišču. Dokazni postopek1 navedb o pesku na cestišču ni potrdil2. Do padca je torej prišlo zaradi neprilagojene vožnje. Da je cesto poznal, je izpovedal sam storilec. Zato je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilen tudi zaključek, da so podani subjektivni zakonski znaki prekrška.

6.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7.Storilec mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 135,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1Po določbi drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1, pritožba iz razloga napačne ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljena, zato storilec z ugovori v tej smeri ne more uspeti.

2Tudi sicer pa storilca po mnenju pritožbenega sodišča to ne bi ekskulpiralo, saj pesek na cestišču, zlasti pa v ovinkih, ni nekaj nepričakovanega in bi svojo vožnjo tako ali tako moral prilagoditi tudi možnosti, da je na cesti pesek.