Jedro

Zavarovanec, ki je sam vložil zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je umrl tekom sodnega postopka. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, zato s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek po smrti tožnika, ki v sodnem postopku več ne more biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnega prava po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in postopek ustavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 7. 3. 2014, prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 7. 10. 2013 pa v 1. odstavku izreka spremenilo tako, da je pokojnemu uživalcu pokojnine priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, in sicer 292,11 EUR na mesec od 12. 7. 2013 dalje (I. tč. izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 454,45 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2. Citirano sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Predlaga njeno razveljavitev tudi po uradni dolžnosti in izdajo sklepa o ustavitvi postopka vključno glede stroškovnega dela.

Ne strinja se z dokaznim zaključkom, ki ga je sodišče oprlo na izpoved osebne zdravnice na glavni obravnavi 12. 11. 2014, da sta bila pri pokojnem tožniku pomoč in postrežba za zadovoljevanje vseh osnovnih življenjskih opravil potrebna od 12. 7. 2013 dalje. Posledično je zmotno uporabljen 103. člen ZPIZ-2. Prvostopenjskemu sodišču nadalje očita kršitev procesnega prava, ker je postopek nadaljevalo še na glavni obravnavi 12. 11. 2014, čeprav je tožnik dne 3. 11. 2014 umrl. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je pokojnemu uživalcu pred njegovo smrtjo bila priznana in izplačevana za zadovoljevanje večine osnovnih življenjskih potreb, je glede na 1. odstavek 4. člena ZPIZ-2 osebna pravica, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Posledica smrti tožnika med sodnim postopkom je lahko zato le ustavitev postopka po uradni dolžnosti, saj v tovrstnih zadevah ni dopustno razpolagati z zahtevkom. Pri tem se sklicuje na Komentar Zakona o pravdnem postopku dr. Lojzeta Udeta, dr. Aleša Galiča ter na sodno prakso vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 263/2013 z dne 10. 3. 2014 in VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011. Izpostavlja še, da do situacije, ko se sodna odločba glasi na ime osebe, ki je med postopkom umrla, ne bi smelo priti, tako da je podana tudi absolutna bistvena kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ker v trenutku smrti tožnika zahtevek preneha po samem zakonu, v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o uspehu tožnika v sporu, zato je nezakonit tudi stroškovni izrek sodne odločbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor o pravici do višjega zneska dodatka za pomoč in postrežbo. V predsodnem upravnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da sta zavarovancu neogibno potrebni stalna pomoč in postrežba pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb in mu bila posledično priznana denarna dajatev v znesku 146,06 EUR na mesec od 12. 7. 2013 dalje. Zoper drugostopenjski posamični upravni akt je bila po pooblaščeni odvetnici izpodbojna tožba vložena 13. 3. 2014. Vendar je tožnik 3. 11. 2014 umrl. O smrti tožnika je pooblaščenka sodišče pisno obvestila dne 11. 11. 2014, in torej pred zadnjim narokom za glavno obravnavo, ki je bil 12. 11. 2014. 5. Ker mora tudi socialno sodišče v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v sodno socialnem sporu, pa tega v okoliščinah konkretnega primera ni upoštevalo, je z izdajo meritorne sodne odločbe dejansko prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Do takšne kršitve je prišlo ne glede na to, da je pokojnega tožnika zastopala pooblaščena odvetnica in zato v smislu 205. člena ZPP, ni prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu.

6. Po načelni določbi 1. odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju: ZPIZ-2), so namreč pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca. Neprenosljivost in nepodedljivost osebnih pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki velja tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pomeni, da jih v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca.

Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, kot v obravnavani zadevi, več ni tožeče stranke, s katero bi se lahko nadaljeval sodni postopek. Pravica do sodnega varstva glede na pravno naravo predmeta spora, s smrtjo tožnika ugasne. Dediči zaradi pravne narave nepodedljivih pravic, v smislu 208. člena ZPP ne morejo nadaljevati postopka. Takšno stališče je že ustaljeno v novejši sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS(1).

7. Sodišče prve stopnje torej zmotno zaključuje, da v obravnavani zadevi ne gre za takšno procesno stanje zgolj zato, ker je bila pokojnemu tožniku v predsodnem postopku že priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih opravil in je v sodnem postopku sporna le višina. Sporni so bili namreč pogoji, ali je pri pokojnem tožniku obstajala potreba po pomoči in postrežbi za opravljanje vseh osnovnih življenjskih opravil in s tem upravičenost do višje denarne dajatve. Že načeloma je namreč jedro večine pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja materialne narave, izražene v denarnih prejemkih. Ker je sodišče nadaljevalo postopek po tožnikovi smrti, ki v sodnem postopku več ne more biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnega prava, kot pravilno opozarja tožena stranka.

8. Iz predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano ugoditveno sodbo na temelju 3. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti ter postopek ex lege v celoti, vključno s stroškovnim zahtevkom, ustaviti.

(1) npr. sodne odločbe opr. št. VIII Ips 156/2010, VIII Ips 263/2013, Psp 280/2013.