Jedro

Po pravnomočni rešitvi spora o pravici do volila v pravdi se ne izda naknadno še poseben sklep o volilu.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo pravnomočnost sodbe Okrajnega sodišča v Celju z dne 3.10.1995, opr.št. R 1/95 (točka I. izreka), in odredilo vpis v zemljiško knjigo, s katerim bi se zapustnici lastna nepremičnina parc.št.x v izmeri 1000 m2, v naravi njiva, odpisala od vl.št.x k.o.Žalec in se vpisala v nov vložek, kjer bi se vpisala lastninska pravica za M. in G. K., za vsakega do 1/2 (točka II.izreka).

Zoper takšen sklep se je pritožil dedič M. P.. V zapuščinskem postopku ga zastopa pooblaščenka, ki ji izpodbijani sklep sploh ni bil vročen. Sodišče sme po določbi 218.člena Zakona o dedovanju (ZD) izdati poseben sklep o volilu, če dediči volilu ne oporekajo.

Pritožnik pa je volilu oporekal, zaradi česar je bil tudi sprožen pravdni postopek.Na podlagi česa sodišče ugotavlja, da je pravdni postopek pravnomočno končan, iz sklepa ni razvidno. Iz sodbe opr. št. R 1/95 izhaja, da je zapustnica volila 1000 m2 od parcele, ki sicer obsega 1734 m2. Kdaj je bil opravljen postopek delitve zemljišča, dedič kot sin zapustnice ni bil seznanjen, čeprav bi moral biti.

Predlaga razveljavitev sklepa.

Na pritožbo sta odgovorila M. in G. K.. Navajala sta, da sta volilojemnika, sodišče pa je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določbo 218.člena ZD. Pritožba M.P. pa se vsebinsko sploh ne nanaša na sklep, temveč na upravni postopek in le v tem drugem postopku bi lahko pritožnik sprožil pravna sredstva.

Pritožba je utemeljena.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je zapisano le, da zapuščinski postopek po pokojnici še ni končan zaradi poteka pravde, končan pa je pravdni postopek zaradi ugotovitve veljavnosti volila M. in G. K., in da je zato sodišče na predlog volilojemnikov izdalo poseben sklep o volilu ter odredilo vpis v zemljiško knjigo. Takšna obrazložitev je neskladna z vsebino izreka sklepa. V izreku sklepa namreč ni nujnih sestavin sklepa o volilu: kdo je volilojemnik; predmet volila; ali je zapustnik izpolnitev volila naložil določeni osebi. Zato je očitno, da sodišče prve stopnje sklepa v volilu v resnici ni izdalo. Po drugi strani pa sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zaradi katerih je pravnomočnost sodne odločbe ugotovilo s posebnim sklepom, niti ni obravnavalo, ali obstojijo materialnopravni pogoji za odredbo vpisa v zemljiško knjigo. Ker sodiše prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo razlogov za odločitve, ki jih je dejansko sprejelo, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (13.točka 2.odstavka

354.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s členom 498 ZPP/99 in 163 ZD). Posledica takšne kršitve je razveljavitev sodne odločbe, zadeva pa se vrne v ponovno odločanje (369.člen ZPP/77 in

3.točka 380.člena ZPP/77). Po oceni sodišča druge stopnje pa ni odveč že sedaj opozoriti na določene vidike na posamezne materialne določbe, pomembne za to zadevo.

Zakon o dedovanju v 85.členu določa, da lahko oporočitelj v oporoki zapusti eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njejo korist kaj stori, opusti ali trpi (1.odstavek). S takim razpolaganjem se praviloma ne določi dedič; tako razpolaganje je volilo; tisti, kateremu je namenjeno, pa je volilojemnik (2.odstavek).

Iz besedila 85.člena ZD se lahko razbere, da je volilo lahko posredno ali neposredno. Volilo je posredno, kadar je določeni osebi določeno, da ga mora izvršiti, neposredno pa je, kadar se izvrši brez posrednika med zapuščino in volilojemnikom. Ali je volilo posredno ali neposredno, je razvidno iz določb oporoke.

Največkrat je volilo posredno. Tedaj je za pridobitev stvari ali pravice, ki je predmet volila, potrebno dejanje dediča (ali tretje osebe),ki ga je oporočitelj zavezal k izpolnitvi volila.

Če je volilo neposredno, torej če oporočitelj ni določil, kdo ga mora izvršiti, je lahko v določenih primerih na podlagi sklepa o volilu zapuščinsko sodišče tisto, ki namesto dediča ali izvršitelja oporoke določi izvršitev volila.

Toda tudi če v oporoki ni določeno, da je volilo posredno oz. da ga je kdo dolžan izvršiti, lahko iz vsebine volila izhaja, da gre za posredno volilo, ko lahko volilojemnik izvršitev zahteva le od določene osebe.

V pravnomočni sodbi, omenjeni v izpodbijanem sklepu, je ugotovljeno, da je zapustnica v svoji oporoki z dne 7.9.1985 volila M. in G. K. vsakemu do 1/2 del parc.št.x k.o.Žalec v izmeri 1000 m2 in sicer v krajnem SZ delu te parcele.

Očitno je torej,da predmet volila ni samostojna stvar,temveč del stvari - nepremičnine. Neposredna izvršitev volila v takem primeru po oceni sodišča druge stopnje ni mogoča. Kadar je predmet volila del določene stvari, je volilo posredno, ker mora ta del volilojemniku izročiti tisti, ki bo sicer prejel stvar kot celoto kot dedič iz zapuščine (oz. kot prvi volilojemnik v primeru sublegata). Le oporoka lahko določi drugače. Drug način za izvršitev takega volila pa bi lahko bil ta, da bi volilo na predlog volilojemnika izvršil skrbnik zapuščine. Zapuščinski postopek po pokojnici še ni končan in dediči še niso znani.Z ozirom na to je bistveno vprašanje, ali je glede na posrednost volila le-to že zapadlo v izvršitev.Izvršitev pa brez sodelovanja dedičev (ali njihovega zastopnika) ne bo mogoča, glede na to, da za izvršitev volila ni bila določena kakšna tretja oseba.

Po presoji sodišča druge stopnje pa je potrebno opozoriti še na določena procesna vprašanja v tej zadevi.

Pravni temelj za izdajo posebnega sklepa o volilu je v določbi

218.člena ZD, ki pravi, da če dediči ne oporekajo volilu, lahko izda sodišče pred sklepom o dedovanju na zahtevo volilojemnika poseben sklep o volilu (1.odstavek) in da se v takem primeru smiselno uporabljajo določbe med drugim tudi o vpisih v zemljiško knjigo. Če pa med strankami v zapuščinskem postopku pride do spora o pravici do volila, se spor rešuje v pravdi. Po pravnomočni rešitvi v pravdi pa ni treba izdati še posebnega sklepa o volilu, ker je ta nadomeščen že s pravnomočno sodbo pravdnega sodišča (oz. če bi sodišče še enkrat izdalo ugotovitveno odločbo o volilu, bi s tem celo odločilo o že razsojeni stvari,kar je bistvena kršitev določb postopka).

Vsekakor pa bo moralo sodišče prve stopnje glede na razveljavitev izpodbijanega sklepa o predlogu volilojemnikov po vlogi z dne

14.5.1999 ponovno odločati.