Jedro

Vloge upnika, poslane hkrati izvršilnemu in zemljiškoknjižnemu sodišču, ki je po vsebini predlog za razširitev izvršbe proti novemu dolžniku in z novim izvršilnim sredstvom (na nepremičnine), ni mogoče šteti kot obvestilo v smislu 1. odstavka 86. člena ZZK-1 niti kot zemljiškoknjižni predlog. Sodišče je tako napačno začelo zemljiškoknjižni postopek že 4.1.2002 (datum upnikove vloge) in plombiralo upnikovo vlogo v izvršilnem postopku in s tem označilo pričetek zemljiškoknjižnega postopka. Za odločanje o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke je odločilnega pomena, kdaj se je pričel zemljiškoknjižni postopek, ne pa izvršilni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep zemljiškoknjižne sodnice v izpodbijanem delu (točka II. in III.) ter sklep strokovne sodelavke Dn. št. 8/2002 z dne 8.4.2008 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje.

Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica odločala o ugovoru pritožnikov zoper sklep strokovne sodelavke Dn. št. 8/2002 z dne 8.4.2008, s katerim je bila na podlagi sklepa izvršilnega sodišča opr. št. In 02/00011 z dne 30.10.2003 v zvezi s pravnomočnim sklepom o izvršbi izvršilnega sodišča opr. št. Ig 2000/00479 z dne 21.11.2000 opravljena zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 374, parc. št. 264/2 k.o. L., ki so bile do celote v lasti nasprotnega udeleženca in pritožnika A. E. ter vpisalo hipoteko v korist upnika - udeleženca Pa. d.o.o. za terjatev v višini 15.526,07 EUR s pripadki. V točki 1. je ugodila predlogu nasprotne udeleženke V. E. in ji dovolila udeležbo v postopku na podlagi 4. točke 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). V točki 2. izreka je zavrnila ugovor obeh nasprotnih udeležencev zoper navedeni sklep strokovne sodelavke, v točki 3. pa zavrnila predlog nasprotnih udeležencev za povračilo stroškov postopka.

Tako je odločila po ugotovitvi, da je bil predlagani vpis opravljen skladno s 86. in 88. členom ZZK-1 po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega sodišča in priloženih sklepov o izvršbi z dne 30.10.2003 v zvezi s pravnomočnim sklepom z dne 21.11.2000, prejetih 10.3.2008, in ne na podlagi upnikove vloge.

Proti sklepu vlagata pritožbo nasprotna udeleženca. Izpodbijata ga v točkah II. in III. zaradi bistvenih kršitev določb ZZK-1. Predlagata, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in ga vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

Grajata ugotovitev prvega sodišča, da je bil vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vpis hipoteke pod Dn. št. 8/2002 z učinkom od 4.1.2002 opravljen po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega sodišča in priloženih sklepov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo 10.3.2008 in ne na podlagi upnikove vloge, kot sta nasprotna udeleženca trdila v ugovoru. Navedena ugotovitev je protispisna, razlogi sklepa pa sami s seboj v nasprotju. Listine v spisu dokazujejo, da je zemljiškoknjižno sodišče pričelo sporni postopek na podlagi vloge upnika, posredovane hkrati izvršilnemu in zemljiškoknjižnemu sodišču. Upnik je z njo na podlagi 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilnemu sodišču predlagal nadaljevanje izvršbe proti novim dolžnikom in s spremembo izvršilnega sredstva. V zvezi z že pravnomočnim sklepom Ig 2000/00479 z dne 21.11.2000 v korist upnika Pa. d.o.o. proti dolžniku Po. d.o.o. je predlagal, naj se izvršba dovoli še proti družbenikom prvotnega dolžnika (družbe Po. d.o.o.), med drugim proti sedanjemu nasprotnemu udeležencu, in na njegovo nepremičnino vl. št. 374 k.o. L. Izvršilno sodišče je to vlogo vpisalo pod št. In 02/00011, zemljiškoknjižno sodišče pa pod plombo Dn. št. 8/2002 z dne 4.1.2002. S tem je nepravilno začelo zemljiškoknjižni postopek, saj se s plombo, ki označuje začetek zemljiškoknjižnega postopka, označi le začetek tega postopka, ne pa kateregakoli drugega. To je določal tako 68. člen Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995 (ZZK/95), ki je veljal v času začetka zemljiškoknjižnega postopka, kot 133. člen sedaj veljavnega ZZK-1, ki ga je treba uporabiti v tem postopku. Oba določata, da se zemljiškoknjižni postopek začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, pri čemer mora biti vloga izrecno tako označena, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloči o vpisu po uradni dolžnosti. Navedena vloga ne izpolnjuje teh pogojev. Prvo sodišče navaja, da je prejelo sklep o izvršbi izvršilnega sodišča In 02/00011 z dne 30.10.2003 skupaj s sklepom istega sodišča z dne 21.11.2000, opr. št. Ig 2000/00479, dne 10.3.2008. Šele tedaj bi se ob pravilni uporabi določb ZZK-1 lahko pričel postopek po uradni dolžnosti. Vlogo pod Dn. št. 8/2002 z dne 4.1.2002 bi bilo treba zavreči, ne pa po njej vpisati zaznambe sklepa o izvršbi in hipoteke. Z napačnim ravnanjem je zemljiškoknjižno sodišče v nasprotju z zakonom podelilo sklepu o izvršbi učinek zaznambe izvršbe od 4.1.2002 naprej, kar je več kot leto dni pred izdajo sklepa o izvršbi proti pritožniku. Zaznamba sklepa o izvršbi in hipoteka na podlagi tega sklepa z dne 30.10.2003 ima lahko pravne učinke šele od vročitve tega sklepa zemljiški knjigi, torej od 10.3.2008 (5. člen ZZK/95 oziroma 5. člen ZZK-1), kajti edina listina, na podlagi katere je mogoča zaznamba izvršbe, je sklep o izvršbi. Le zaznamba sklepa o izvršbi pa ima pravne učinke, in sicer od dneva obvestila s priloženim sklepom o izvršbi. Oba sklepa sta zato nezakonita, saj vpis zaznambe izvršbe in hipoteke nista mogla biti izdana v zemljiškoknjižnem postopku, začetem dne 4.1.2002 pod Dn. št. 8/2002 in z učinkom zaznambe izvršbe in hipoteko 4.1.2002, ampak le v zemljiškoknjižnem postopku, pričetem v letu 2008, to je 10.3.2008, pod plombo oziroma Dn. št. iz leta 2008 in z učinkom zaznambe izvršbe in hipoteke od 10.3.2008. Ob pravilni uporabi določb ZZK-1 bi moralo sodišče pred odločitvijo o vpisu zaznambe izvršbe in hipoteke upoštevaje načelo vrstnega reda odločiti o vpisu na podlagi zemljiškoknjižnega postopka, začetega dne 13.6.2003 pod Dn. št. 2899/2003 zaradi vpisa lastninske pravice pritožnice V. E. na nepremičninah parc. št. 264/2 k.o. L. To pa pomeni, da vpis zaznambe izvršbe in hipoteke v zemljiškoknjižnem postopku, pričetem 10.3.2008, ni več mogoč na celotno nepremičnino parc. št. 264/2 k.o. L., pač pa le na solastninski delež v lasti pritožnika. Izpodbijana sklepa sta nezakonita tudi zato, ker dovoljujeta vpis zaznambe izvršbe in hipoteke na celotno nepremičnino.

Na vročeno pritožbo drugi udeleženci postopka niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke z učinkom zaznambe s 4.1.2002. V spisu je v zvezi s tem datumom le vloga upnika Pa. d.o.o. z razširitvijo predloga za izvršbo proti novim dolžnikom, med drugim tudi proti pritožniku - nasprotnemu udeležencu, in z novim izvršilnim sredstvom: na pritožnikove nepremičnine. Navedena vloga je bila po podatkih spisa hkrati posredovana izvršilnemu in zemljiškoknjižnemu sodišču, slednjemu v smislu predloga za zaznambo sklepa o izvršbi. Glede na podatke zemljiške knjige jo je zemljiškoknjižno sodišče tako tudi upoštevalo. Označilo jo je s plombo Dn. št. 8/2002 z dne 4.1.2002. O predlaganem vpisu ni odločilo vse do izdaje sklepa strokovne sodelavke z dne 8.4.2008. Zato je na podlagi 1. odstavka 246. člena ZZK-1 (Ur. l. RS, št. 58/2003) treba pri presoji pravilnosti vpisa upoštevati pravila tega zakona. Pritožba utemeljeno opozarja, da jih je prvo sodišče uporabilo napačno.

V obrazložitvi sklepa prvo sodišče navaja, da gre v obravnavani zadevi za zaznambo izvršbe s sočasno vknjižbo hipoteke in da je bil vpis zaznambe izvršbe opravljen po uradni dolžnosti skladno s 86. in 88. členom ZZK-1 na podlagi sklepa o izvršbi izvršilnega sodišča z dne 30.10.2003 v zvezi s pravnomočnim sklepom z dne 21.11.2000. Tak zaključek nima podlage v podatkih spisa.

Kot že rečeno, je v njih le vloga upnika izvršilnemu sodišču z dne 4.1.2002, ki je ni mogoče šteti za zemljiškoknjižni predlog niti za obvestilo izvršilnega sodišča zemljiškoknjižnemu v smislu 1. odstavka 86. člena ZZK-1. Zakon namreč v tem členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Teh lastnosti vloga upnika nima. Zato je prvo sodišče napačno začelo zemljiškoknjižni postopek že 4.1.2002 in plombiralo upnikovo vlogo v izvršilnem postopku kot pričetek zemljiškoknjižnega postopka. Gre za dva med seboj sicer povezana, a časovno ločena postopka. Za odločanje o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke je odločilnega pomena, kdaj se je pričel zemljiškoknjižni in ne izvršilni postopek.

Izpodbijani sklep ima o teh odločilnih dejstvih glede pričetka zemljiškoknjižnega postopka povsem nerazumljive razloge, ki so sami s seboj v nasprotju. Po eni strani iz njih izhaja, da vlogo upnika z dne 4.1.2002 ni bila osnova za pričetek zemljiškoknjižnega postopka, a se izpodbijana sklepa navezujeta prav na plombo Dn. št. 8/2002 s tem datumom. Po drugi strani pa prvo sodišče trdi, da je bil predlagani vpis opravljen po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in priloženih sklepov, prejetih šele 10.3.2008. Ta datum v podatkih zemljiške knjige ni evidentiran s plombo, ki bi označevala pričetek zemljiškoknjižnega postopka, uvedenega po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da je v obravnavanem primeru zemljiškoknjižno sodišče ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili ZZK-1. Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi spada med izvršilna dejanja za izvršbo na nepremičnino (167. člen ZIZ). Izvršba se začne opravljati na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe (prim. 1. odstavek 46. člena ZIZ). V zemljiški knjigi se zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino (1. odstavek 170. člena ZIZ), ne pa že predlog za izvršbo. Začetek izvršilnega postopka se v zemljiški knjigi zaznamuje po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke - upnika oziroma njegovega predloga za izvršbo (1. odstavek 86. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 170. člena ZIZ). Zemljiškoknjižni postopek za odločanje o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisov pa se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi s priloženim sklepom o izvršbi (1. odstavek 133. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 86. člena ZZK-1), kar mora zemljiškoknjižno sodišče evidentirati z vpisom plombe (1. odstavek 135. člena ZZK-1), s katero javno objavi začetek tega postopka (134. člen ZZK-1). Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo namreč učinkujejo šele od trenutka, ko zemljiška knjiga prejme predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). To pa pomeni, da šele z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico, oziroma da zaznamba izvršbe učinkuje šele od dneva, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme sklep o izvršbi, na podlagi katerega se zemljiškoknjižni postopek začne po uradni dolžnosti (170. člen ZIZ v zvezi z 2. odstavkom 87. člena in 1. odstavkom 135. člena ZZK-1). Tako ima pritožba prav, ko opozarja na datum učinkovanja izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa (4.1.2002) in na datum izdaje sklepa o izvršbi zoper nasprotnega udeleženca kot dolžnika v izvršilnem postopku oziroma na njegovo nepremičnino (30.10.2003).

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom namreč v nasprotju s podatki spisa in samimi razlogi izpodbijanega sklepa ter materialnopravno zmotno odločilo, da so nastopili učinki zaznambe izvršbe celo prej, preden je bil sklep o izvršbi zoper nasprotnega udeleženca sploh izdan.

Zaradi opisanih pomanjkljivosti je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnim postopkom - ZNP), kar je terjalo razveljavitev tako sklepa tako zemljiškoknjižne sodnice kot zemljiškoknjižne referentke in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. V njem naj to ravna tako, kot mu nalagajo že citirana pravna določila o pričetku postopka za zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti. Ugotoviti in upoštevati bo moralo pravi datum pričetka zemljiškoknjižnega postopka za zaznambo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti (dan prejema obvestila izvršilnega sodišča z ustreznimi prilogami po 1. odstavku 86. člena ZZK-1). Če bo ponovno ugotovilo, da je bilo to 10.3.2008, kot je navedlo v izpodbijanem sklepu, bo moralo zavreči vlogo pod Dn. št. 8/2002 z dne 4.1.2002, nato pa upoštevaje načelo vrstnega reda (10. člen ZZK-1) še pred odločitvijo o zaznambi sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti odločiti o zemljiškoknjižnem postopku pod Dn. št. 2899/2003, ki je bil po podatkih zemljiške knjige začet 12.6.2003, na kar utemeljeno opozarjata pritožnika. Nato bo moralo ponovno odločiti o predlagani zaznambi na podlagi prejetega obvestila izvršilnega sodišča in končno ponovno odločiti še o stroških postopka, vključno s pritožbenimi.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 5. odstavku 161. člena ZZK-1. Ob razveljavitvi obeh sklepov prvega sodišča je bilo treba dovoliti še izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.