Jedro

Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se sodnemu izvedencu gradbene stroke D. Ž., ki ni zavezan za plačilo DDV, priznajo stroški in nagrada za opravljeno delo po stroškovniku z dne 3.5.2011 v skupnem znesku 710,70 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 921,55 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu gradbene stroke D. Ž., ki ni zavezan za plačilo DDV, priznajo stroški in nagrada za opravljeno delo po stroškovniku z dne 3.5.2011 v skupnem znesku 2.996,85 EUR, pri čemer se nagrada in stroški izvedencu izplačajo iz založenega predujma na njegov račun št. ...

2. Zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 363. členom ZPP vložila pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podredno pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov, do stroškov prehrane in prenočišča, do nadomestila plače in materialnih stroškov za izvedensko delo, pa tudi pravico do nagrade za to delo (249. člen ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88-4713/2010, velja od 20.11.2010, v nadaljevanju novi Pravilnik)). Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da se glede na 56. člen in 57. člen novega Pravilnika v predmetni zadevi uporablja zgoraj navedeni novi Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88-4713/2010) in ne Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08, v nadaljevanju stari Pravilnik), ki ga je zmotno uporabilo sodišče prve stopnje.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 284/2005-30 z dne 14.2.2008 (list. št. 77) za izvedenca gradbene stroke določilo D. Ž. Izvedenec je izvid in mnenje izdelal dne 6.4.2010 in sodišču prve stopnje predložil stroškovnik (list. št. 108), po katerem mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9.4.2010 priglašeno nagrado in stroške v celoti priznalo (list. št. 140). Ker je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 23.4.2010 predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja, prav tako pa je pripombe istega dne podala tudi toženka in predlagala popravo izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje izvedenca o pripravljalnih vlogah z dopisom z dne 5.5.2010 obvestilo, izvedenec pa je nato dne 28.4.2011 izdelal še dopolnitev izvedenskega mnenja in sodišču za opravljeno delo predložil stroškovnik (list. št. 318), ki mu je sodišče prve stopnje pri priznanju in odmeri nagrade in stroškov z izpodbijanim sklepom v celoti sledilo.

7. Sodišče prve stopnje je za študij spisa v skladu s 3. točko 48. člena novega Pravilnika (enako 3. točka 45. člena starega Pravilnika) izvedencu priznalo 230,00 EUR. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izvedenec do nagrade za študij spisa ni upravičen, ker je spis preštudiral že ob izdelavi prvotnega mnenja. Prvotno mnenje je izvedenec izdelal dne 6.4.2010 (list. št. 109-138), narok, na katerem sta bili pravdni stranki soglasni o izdelavi dopolnitve (torej ne poprave) izvedenskega mnenja, pa se je odvijal dne 14.3.2011 (list. št. 306). Ob upoštevanju, da se v skladu z 2. odstavkom 48. člena novega Pravilnika pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, torej v konkretnem primeru vse naknadno (po izdelavi prvotnega mnenja) v spis priložene priloge A92-111 in priloge B176-312, pri čemer sta pravdni stranki na naroku dne 14.3.2011 sklenili, da se bodo vse nadaljnje cenitve in vrednotenja vodila na podlagi originalne gradbene knjige, ki se je nahajala pri tožnici in je po besedah toženke skupaj z gradbenim dnevnikom obsegala skoraj 3000 strani, je po mnenju pritožbenega sodišča ocena sodišča prve stopnje, da je izvedenec na novo moral pregledati in preučiti dokumentacijo (najmanj) v obsegu 500 – 1000 strani ustrezna, posledično pa je tudi nagrada izvedencu, ki ustreza temu obsegu (230 EUR), pravilno odmerjena. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da izvedenec ni zbiral dodatne dokumentacije (dokumentacija, ki se ne nahaja v spisu, VSL sklep II Cp 3422/2010 z dne 22.11.2010), saj iz dopolnitve izvedenskega mnenja (str. 5 in 6 oziroma list. št. 323 in 324) nasprotno izhaja, da je izvedenec dodatno dokumentacijo potreboval in jo tudi pridobil, kar pomeni, da je upravičen tudi do 46 EUR po 49. členu novega Pravilnika (enako 46. člen starega Pravilnika).

8. Pravilno je izvedenec priglasil tudi dvakraten ogled v višini 112 EUR – 2* (46 + 10) EUR (46a člen starega Pravilnika oziroma 50. člen novega Pravilnika), saj sta se pravdni stranki z njim že na naroku dne 14.3.2011 dogovorili za dvakraten sestanek (list. št. 306) kot tudi iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da sta bila na kraju samem opravljena dva delovna sestanka, in sicer prvi dne 28.3.2011, drugi pa dne 4.4.2011 (str. 5 oziroma list. št. 323). Nerelevantna je pritožbena navedba, da je izvedenec opravil ogled tudi že pred izdelavo prvega izvedenskega mnenja, kar mu je sodišče prve stopnje s prvotnim sklepom že priznalo, saj je v konkretnem primeru odločilno, da je izvedenec za namen izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja opravil dva ogleda, ki glede na čas izvedbe v prvotnem sklepu (9.4.2010) že po naravi stvari nista mogla biti upoštevana in priznana. Gre torej za ločeno obravnavanje dveh izvedenskih mnenj oziroma opravljenega izvedenskega dela in s tem povezanih nagrad ter stroškov.

9. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je utemeljena pritožbena navedba, da izvedencu ne pripada nagrada za pisno izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega oziroma cenilskega izvida in mnenja v znesku 459 EUR po 4. točki 1. odstavka 47. člena starega Pravilnika oziroma po 4. točki 1. odstavka 51. člena novega Pravilnika, pač pa mu pripada zgolj nagrada za pisno izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega (!) izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov v znesku 230 EUR (4. točka 2. odstavka 51. člena novega Pravilnika). Prav tako je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izvedencu priznalo izgubljeni zaslužek v višini 2000 EUR. Novi Pravilnik (44. člen) namreč ne vsebuje več določbe, kakršno je vseboval prej veljavni Pravilnik v 3. odstavku 40.d člena, da samostojnemu podjetniku oziroma osebi, ki samostojno opravlja dejavnost kot redni poklic, pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek v višini, ki se določa po sodni odmeri glede na povprečni dnevni zaslužek v ustreznem poklicu v odvisnosti od časa opravljanja dela sodnega izvedenca oziroma cenilca. Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.

10. Pritožba nadalje zatrjuje, da je sodišče prve stopnje izvedencu neutemeljeno priznalo 200,00 EUR materialnih stroškov. Pritožbeno sodišče ugotavlja da je sodišče prve stopnje te stroške odmerilo v skladu s 3. odstavkom 41. člena starega Pravilnika (ki je enak 3. odstavku 45. člena novega Pravilnika), torej pravilno v višini 15 odstotkov od odmerjene nagrade, saj ne gre za stroške, ki predstavljajo stroške analiz, meritev, preiskav in drugih opravil, potrebnih za izdelavo izvida in mnenja. Kljub temu pa je glede na to, da je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da izvedencu ne gre nagrada v višini 847,00 EUR, kot je napačno presodilo sodišče prve stopnje, pač pa zgolj v višini 618 EUR, posledično tudi znesek materialnih stroškov sorazmerno nižji, in sicer znaša 92,70 EUR.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu.

12. Ker je sodišče prve stopnje glede nagrade za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, izgubljenega zaslužka in posledično materialnih stroškov nepravilno uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je sodnemu izvedencu gradbene stroke D. Ž., ki ni zavezan za plačilo DDV, priznalo stroške in nagrado za opravljeno delo po stroškovniku z dne 3.5.2011 v skupnem znesku 710,70 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 366. členom ZPP).

13. Ker je toženka s pritožbo delno uspela (82,42%), ji je tožnica dolžna v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 921,55 EUR (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo stroške sestave pritožbe po tar. št. 21/2 ODT (2000 točk), 2% oziroma 1% materialnih stroškov (30 točk) in 20% DDV (406 točk).