Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje mlajšemu mladoletniku zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1 izreklo vzgojni ukrep ukor. Navedeni ukrep izreče sodišče mladoletniku, glede katerega spozna, da bo že z grajo dosežen namen vzgojnih ukrepov (prvi odstavek 76. člena KZ). Posebnost vzgojnega ukrepa ukor je, da se izvrši takoj z izrekom graje mladoletniku, na način, da mu sodnica oziroma sodnik za mladoletnike po opravljeni seji ali glavni obravnavi prikaže škodljivost in nepravilnost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu bo lahko izreklo strožjo kazensko sankcijo, če bi storil novo kaznivo dejanje. Lastnost vzgojnega ukrepa ukor je torej v tem, da vzgojno učinkuje takoj ob izreku.

Tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebuje mladoletnik, poleg usmerjanja družine, stalno strokovno nadzorstvo svetovalca CSD. Cilj nadzorstva organa socialnega varstva je, da se lahko mladoletnik kot odgovorna oseba lažje vključi v širšo družbo in da je v njej sprejet, zato je nujno, da strokovni delavec - svetovalec na CSD mladoletnika redno spremlja in mu pomaga pri uspešnem dokončanju šolanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o vzgojnem ukrepu spremeni tako, da se mladoletnemu A. A., roj. ... 2007, na podlagi 74. člena in 78. člena KZ izreče vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva.

II. V nespremenjenem delu se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi 78. člena (pravilno 76. člena) KZ v zvezi s 375. členom KZ-1B mladoletnemu A. A. (v nadaljevanju mladoletniku) izreklo vzgojni ukrep ukor. V skladu s prvim odstavkom 484. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep je državna tožilka vložila pritožbo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 374. členom ZKP ter prvim odstavkom 485. člena ZKP, zaradi odločbe o vzgojnem ukrepu s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mladoletniku izreče ukrep nadzorstva organa socialnega varstva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pri izbiri vzgojnega ukrepa sodišče v skladu z določbo 75. člena KZ upošteva mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti, njegova nagnjenja, nagibe, iz katerih je dejanje storil, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo in naravo dejanja, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali kazen, in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da izreče sodišče tisti ukrep, s katerim bo najbolje dosežen namen vzgojnih ukrepov. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje mlajšemu mladoletniku zaradi stroritve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1 izreklo vzgojni ukrep ukor. Navedeni ukrep izreče sodišče mladoletniku, glede katerega spozna, da bo že z grajo dosežen namen vzgojnih ukrepov (prvi odstavek 76. člena KZ). Posebnost vzgojnega ukrepa ukor je, da se izvrši takoj z izrekom graje mladoletniku, na način, da mu sodnica oziroma sodnik za mladoletnike po opravljeni seji ali glavni obravnavi prikaže škodljivost in nepravilnost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu bo lahko izreklo strožjo kazensko sankcijo, če bi storil novo kaznivo dejanje. Lastnost vzgojnega ukrepa ukor je torej v tem, da vzgojno učinkuje takoj ob izreku.

5. Državna tožilka očita sodišču prve stopnje, da je pri izreku vzgojnega ukrepa premalo upoštevalo težo očitanega kaznivega dejanja, prav tako ni upoštevalo dodatnih obteževalnih okoliščin, ki po mnenju pritožnice nedvomno prispevajo k izreku drugačne vrste kazenske sankcije. Navaja, da iz poročila Centra za socialno delo B., enota C. (v nadaljevanju CSD) izhaja, da opozorila CSD staršem in otroku niso bila učinkovita do te mere, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj, tudi tekom obravnavanega kaznivega dejanja mladoletnik ni izkazoval kritičnega odnosa do kaznih dejanj, ni se držal dogovorov in ni prihajal k njim na razgovore. Tako starše kot mladoletnika je CSD seznanil z razpisano glavno obravnavo v obravnavani kazenski zadevi in tudi s posledicami neudeležbe, vendar kljub temu na obravnavo niso pristopili. Na podlagi vsega navedenega pritožnica zaključuje, da ni mogoče izpeljati prognoze, kot jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da bo že graja z ukorom zadoščala, da bo mladoletnik opozorjen na nedopustnost ravnanja ter da ne potrebuje vodenja in nadzora s strani organa socialnega varstva.

6. Navedenemu stališču državne tožilke pritožbeno sodišče pritrjuje. Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavni utemeljeno zaključilo, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1 s tem, ko je v zgodnji jutranjih urah poklical operativno komunikacijski center PU D. in naznanil, da v romskem naselju E. nekaj gori, sam je menil, da trava in da zaradi dima kašlja, čeprav je vedel, da do požara ni prišlo, s tem je povzročil, da so policisti ukrepali brez potrebe in prišli na območje E. in območje pregledali ter ugotovili, da do naznanjenega požara ni prišlo. Pravilno je tudi obrazložilo, da očitano kaznivo dejanje glede na zakonsko predpisano kazen treh let zapora predstavlja lažje kaznivo dejanje, vendar ima lahko hude posledice, pri čemer je spregledalo, da so posledice z nepotrebnim posredovanjem policistov, ki so se pripeljali na kraj in pregledovali okolico dejansko tudi nastale, obveščeni so bili tudi gasilci, ki so čakali v pripravljenosti.

7. Tudi sicer sodišče druge stopnje drugače kot prvostopenjsko sodišče vrednoti mladoletnikove osebne okoliščine, na katere je opozoril CSD in jih izpostavlja tudi pritožnica. Kot izhaja iz poročila CSD je mladoletnik pouk obiskoval zelo neredno in ga praktično zadnje šolsko leto ni bilo pri pouku. Starša sta dejansko odločitev o tem, ali bo hodil v šolo ali ne, prepustila mladoletniku, zaradi česar ni bil učno uspešen in je zaključil le 6. razredov osnovne šole. Mladoletnik se je, po mnogih obiskih strokovnih delavk CSD na njegovem domu, vpisal v program dokončanja osnovne šole, ki ga izvaja Ljudska univerza F. v C. in uspešno zaključil 7. razred osnovne šole za odrasle, vendar je v naslednjem šolskem letu prišlo že prvi dan do incidenta v šoli, v katerem je bil udeležen tudi mladoletnik in je morala posredovati policija. V izogib nadaljnjim konfliktom so se dogovorili, da bo mladoletnik opravljal 8. razred na daljavo. Iz poročila tudi izhaja, da naj bi mladoletnik kot otrok storil več kaznivih dejanj, zaradi česar je predstavnica CSD starše in mladoletnika (tedaj otroka) opozorila na kazensko odgovornost in posledice izvrševanja kaznivih dejanj. Poročilo nadalje navaja, da se tekom obravnavanja očitanega kaznivega dejanja mladoletnik ni držal dogovorov in ni prihajal na razgovore, oba starša imata zdravstvene težave, se sicer trudita po svojih močeh, da bi otroke usmerila na pravo pot brez kaznivih dejanj in k dokončanju izobraževanja, vendar so njuni vzgojni ukrepi večkrat neučinkoviti. Upoštevaje vse navedene okoliščine, med katerimi sodišče druge stopnje prepozna kar nekaj dejavnikov tveganja, izrečeni ukor za mladoletnika ne predstavlja dovolj vzgojno učinkovitega ukrepa.

8. Vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva (78. člen KZ), za katerega se zavzema pritožnica, izreče sodišče mladoletniku, ki potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo ter je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. CSD je v svojem poročilu izrazil mnenje, da mladoletnik potrebuje dodatno vodenje in usmerjanje, predvsem na področju izobraževanja, saj so vzgojni ukrepi staršev večkrat neučinkoviti. Tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebuje mladoletnik, poleg usmerjanja družine, stalno strokovno nadzorstvo svetovalca CSD. Cilj nadzorstva organa socialnega varstva je, da se lahko mladoletnik kot odgovorna oseba lažje vključi v širšo družbo in da je v njej sprejet, zato je nujno, da strokovni delavec - svetovalec na CSD mladoletnika redno spremlja in mu pomaga pri uspešnem dokončanju šolanja. Mladoletnik potrebuje tudi močno spodbudo in stalno usmerjanje k pravilnemu razvoju, prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja in zavedanju, da mu sodišče lahko v primeru novega kaznivega dejanja izreče strožji vzgojni ukrep, lahko tudi kazen (mladoletniški zapor). Povedano drugače, mladoletnika je treba med drugim usmeriti, da se izogiba neustreznemu vedenju, in mu postaviti jasne meje, da ne bo ponovno kršil družbena pravila. Opozarjati ga je treba, da neprimerna ravnanja lahko drugim osebam povzročijo skrb, bolečino kot tudi materialno škodo in da družba odklonska ravnanja kaznuje.

9. Izrečeni ukrep sme trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta in se sme nadomestiti s strožjim vzgojnim ukrepom, če se mladoletnik ne bo držal dogovorov in bo nadaljeval z odklonskim vedenjem.

10. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno osebnih okoliščin, ki jo je podala pritožnica, zato je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, v nespremenjenem delu (glede odločitve o stroških postopka) je izpodbijani sklep potrdilo.