Jedro

Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.

Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Republika Slovenija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije imata položaj nasprotnega udeleženca v tem postopku."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog, da se Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Republiki Sloveniji dodeli status nasprotnih udeležencev.

2. Predlagateljici v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Nadomestno nepremičnino, do katere imata pravico, lahko zagotovita le država in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad). Stališče v sklepu, da mora nadomestno nepremičnino zagotoviti subjekt, ki tega ne more storiti, je zmotno. Na nepremičninah v lasti predlagateljic je ustanovljena trikratna služnostna pravica. Zaradi nje svojih nepremičnin ne moreta uporabljati za ekološki pridelavi primerno kmetijsko proizvodnjo in za razvoj dejavnosti. Ker lahko služnostni upravičenec kadarkoli poseže v služečo nepremičnino, opravljanje kmetijske dejavnosti ni več ekonomsko upravičeno. Zaradi tega sta tudi socialno ogroženi.

Ker za nadomestitev prikrajšanja želita dobiti nadomestno nepremičnino v bližini odvzete nepremičnine, je treba pri Skladu ugotoviti, ali obstaja, država pa je lastnik teh nepremičnin. Če teh ni, je treba določiti odškodnino. Z izključitvijo države in Sklada te preveritve ni mogoče izvesti. Ker sta z izpodbijanim sklepom izločena edina prava zavezanca, so razlogi v neskladju z Ustavo.

Zagotovitev nadomestne nepremičnine je primarna oblika odškodnine. Če je zakon ne zagotavlja, predlagata, naj pritožbeno sodišče poda predlog za oceno njegove ustavnosti.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Država in Sklad nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, sta predlagateljici v prvotnem predlogu kot nasprotnega udeleženca navedli B., d. d. V kasnejši vlogi sta predlog razširili na Republiko Slovenijo in Sklad. Sodišče prve stopnje je v prvem postopku zavrnilo predlog, ne da bi odločilo o navedenem predlogu. Sklada in države ni navedlo niti v uvodu sklepa niti v izreku. Z dopolnilnim sklepom je odločilo, da se oba subjekta navedeta v uvodu kot nasprotna udeleženca. Pritožbeno sodišče je v sklepu o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek navedlo, da je zaradi izostanka odločitve o tem, ali sta Sklad in država nasprotna udeleženca, podana bistvena kršitev določb postopka.

6. Sodišče prve stopnje je v novem postopku zavrnilo predlog predlagateljic, da se državi in Skladu. dodeli status nasprotnih udeležencev. Zavzelo je stališče, da dopustnost razširitve predloga na nove nasprotne udeležence ni pogojena z njihovem soglasjem, ampak z obstojem pravnega interesa za udeležbo v postopku. Ker predlagateljici kot lastnici nepremičnine, na kateri je ustanovljena služnost v javno korist, nimata pravice zahtevati nadomestnega zemljišča, ampak le denarno odškodnino, je zavrnilo njun predlog, da se državi in Skladu dodeli status nasprotnega udeleženca. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti navedene odločitve.

7. Po prvem odstavku 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 8. Kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu, navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu. Tako razumevanje podpirata tako jezikovna kot sistemska razlaga. Že v naslovu določbe je uporabljen izraz prijava udeležbe, udeležbe pa ne prijavi oseba, ki jo predlagatelj označi kot nasprotnega udeleženca. Nedvoumna je tudi vez med 22. členom ZNP-1 in tistim delom 21. člena ZNP-1, ki govori o osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Z uporabo enake besedne zveze je namreč že v prvem odstavku 22. člena opredeljen naslovnik te določbe.

9. Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca torej ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.2 Sklep sodišča ima tako le ugotovitveno naravo (in ne oblikovalne kot v primeru priglasitve udeležbe). Kljub temu je v primeru nasprotovanja udeležbi smiseln. Služi preprečitvi morebitnega dvoma o vključenosti oseb v postopek in posledično učinkovitejši uveljavitvi procesnih pravic vseh udeležencev v postopku.

10. Pravilno pa je stališče v izpodbijanem sklepu, da v nepravdnem postopku ni razlike med položajem, ko je oseba kot nasprotni udeleženec navedena v prvotnem predlogu, in položajem, ko predlagatelj to stori kasneje v postopku.

11. Pravilno razumevanje 21. člena ZNP-1 narekuje ugotovitev, da imata država in Sklad položaj nasprotnega udeleženca v postopku. Odločitev temelji torej na zmotnem razumevanju procesnih pravil o položaju nasprotnega udeleženca v nepravdnem postopku, njena bistvenost pa izhaja že iz narave kršitve. Preprečuje namreč vsebinsko odločitev o predlogu.

12. Presoja o tem, ali imata predlagateljici pravico zahtevati nadomestno zemljišče, ni predmet izpodbijane odločitve. O utemeljenosti pritožbenih razlogov, ki nasprotujejo pravilnosti negativnega odgovora na navedeno vprašanje, se zato ni treba izreči. Enako velja za pobudo predlagateljic za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonov, ki urejajo pravico do nadomestila v primeru omejitve lastninske pravice v javno korist. 13. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljic ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugotovi, da imata država in Sklad položaj nasprotnega udeleženca (3. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ta zakon se uporablja, ker je bil v zadevi, ki se je sicer začela pred uveljavitvijo navedenega zakona, odločba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek po njegovi uveljavitvi (drugi odstavek 216. člena ZNP-1). 2 Pred očitno neutemeljenimi predlogi se lahko ubrani le s pobudo sodišču, naj predlog zoper njega čim prej zavrne. Od vložitve očitno neutemeljenih predlogov bo predlagatelje prejkone odvrnilo tudi stroškovno breme.