Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu (tč. 2 izreka) in v odločitvi o pravdnih stroških potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 18.2255,08 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.11.2004 dalje do plačila in mu povrniti 5.174,56 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter prisojeno odškodnino zviša za 11.300,00 EUR in mu prizna vse stroške, priglašene pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. V pritožbi tožnik navaja, da mu je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino za nepremoženjsko škodo za poškodbe, ki jih je utrpel. Za fizične bolečine in neugodnosti med zdravljenjem tožnik poleg prisojenih 16.000,00 EUR zahteva še 2.000,00 EUR glede na ugotovitve izvedenca dr. M. S., za strah tožnik zahteva poleg prisojenih 2.200,00 EUR še 1.300,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnik poleg prisojenih 18.000,00 EUR zahteva še 7.000,00 EUR ter tudi za skaženost poleg prisojenih 2.000,00 EUR še 1.000,00 EUR. Pri vseh navedenih postavkah se tožnik sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS Ips 248/98. Tudi stroški so odmerjeni prenizko, saj sodišče prve stopnje neupravičeno ni priznalo 50 točk za dokazni predlog z dne 27.1.2005 in dokazna predloga z dne 3.5.2008 in 16.10.2008 ter prošnjo za razpis obravnave 50 točk z dne 13.12.2005. Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbenega preizkusa je pravilnost odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo za tožnikove poškodbe, ki jih je utrpel 1.2.2002 in pravilnost odmere pravdnih stroškov. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina. Višina te odškodnine pa je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine in ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (prvi in drugi odstavek člena 179 OZ). Sodišče prve stopnje je vse te okoliščine upoštevalo pri vseh postavkah nepremoženjske škode in tožniku odmerilo pravično denarno odškodnino tako, da tožniku ne pripada višja odškodnina kot zahteva v pritožbi. Ob ugotovitvi, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zlom leve pogačice in ob trajanju in intenzivnosti bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, je povsem primerna dosojena odškodnina v vseh postavkah, tako za telesne bolečine (16.000,00 EUR), strah (2.200,00 EUR), duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (18.000,00 EUR) in skaženost 2.000,00 EUR tako, da je bilo pritožbo tožnika, ko zahteva višjo odškodnino v vseh navedenih postavkah, zavrniti in potrditi v zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Pravilna je tudi odločitev glede pravdnih stroškov, ko tožniku sodišče ni priznalo stroškov za dokazni predlog (3 x 50 točk) in prošnje za razpis obravnave (50 točk), saj so ti nepotrebni stroški, saj bi tožnik lahko dokaze predlagal v drugih vlogah ali na obravnavi, prošnja za razpis obravnave pa tudi ni potreben strošek, ki bi bremenil toženo stranko.

Za odločanje v tej zadevi je bila določena pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2009 z dne 19.3.2009, s katerim je bila pristojnost prenešena z Višjega sodišča v Celju