Up-294/97

18.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. B.- E. R., T. B., oba iz K., U. B. iz L., A. B. iz B. B. ter A. S. in R. B., oba iz Z., ki jih zastopa V. B.-E. R. na seji senata dne 18.12.1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba V. B.-E. R., T., U. in A. B., A. S. in R. B. z dne 9.10.1997 in 14.11.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.V. B.-E. R. je dne 9.10.1997 vložila ustavno pritožbo v svojem imenu in v imenu dedičev po pokojnem G. B. iz B. B. V ustavni pritožbi pritožniki navajajo upravni denacionalizacijski postopek pri Upravni enoti Radovljica, upravni spor pri Vrhovnem sodišču in izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču na Jesenicah ter se sklicujejo na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-10/92 z dne 5.11.1992 in št. U-I-67/94 z dne 21.3.1996 ter prilagajo delno odločbo Upravne enote Radovljica št. D-321-3/91-3 z dne 8.9.1997. Iz navedene vloge ni bilo razvidno, ali pritožniki vlagajo ustavno pritožbo zoper kak drug akt ali zoper priloženo delno odločbo in ali so bila zoper njo izčrpana pravna sredstva. Zato je Ustavno sodišče pritožnike pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolnijo z navedbo posamičnega akta, ki ga spodbijajo, in izkažejo, da so bila v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva, ter da navedejo dejstva, ki utemeljujejo pritožbo, in pojasnijo, katera zajamčena pravica ali svoboščina naj bi jim bila kršena.

2.V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 17.11.1997 pritožniki niso pojasnili, zoper kateri posamični akt vlagajo ustavno pritožbo.

3.Zatrjujejo kršitve pravice do odprave posledic v zvezi z ustavno zagotovljenim sodnim varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve (četrti odstavek 15. člena Ustave). Navajajo izključno sodno pristojnost v postopkih vračanja premoženja, zaplenjenega s kazensko sodbo, ki je bila 21.6.1995 razveljavljena, in v dokazne namene prilagajo kopije zapisnikov z narokov pri Upravni enoti Radovljica, kopije odločb iste upravne enote, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o zavrženju tožbe št. U 1908/95 z dne 27.3.1997, kopijo pritožbe odvetniški zbornici ter odgovor Odvetniške zbornice, zahtevek za protiizvršbo in odgovor Okrajnega sodišča na Jesenicah z dne 1.7.1997 in druge listine v zvezi z zahtevo za denacionalizacijo premoženja, zaplenjenega upravičencu, pok. G. B. 3. Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsakdo vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so izčrpana pravna sredstva. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS jo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Prvi odstavek 53. člena ZUstS določa, da je v ustavni pritožbi treba navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožniki tudi v dopolnitvi ustavne pritožbe niso sledili pozivu Ustavnega sodišča, in niso odpravili pomanjkljivosti tako, da bi Ustavno sodišče lahko ustavno pritožbo preizkusilo. Ne v ustavni pritožbi ne v dopolnitvi le-te namreč ne navajajo, zoper kateri akt vlagajo ustavno pritožbo. Akti, ki jih prilagajo, pa naj bi služili le kot dokaz, da jih tako upravni organi kot sodišče silijo v nadaljevanje denacionalizacijskega postopka kljub razveljavitvi kazenske sodbe zoper pok. G. B. Zato je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel. Ustavno pritožbo bi bilo potrebno zavreči tudi, če bi bilo mogoče razumeti, da pritožniki vlagajo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča št. U 1908/95 z dne 27.3.1997, saj je bil pritožnici kot tožeči stranki ta sklep vročen že 29.5.1997 in bi bila ustavna pritožba zoper ta akt prepozna. Glede morebitne ustavne pritožbe zoper delno odločbo Upravne enote Radovljica, št. D-321-3/91-3 z dne 8.9.1997 pa pritožniki niso izkazali izčrpanosti pravnih sredstev.

5.Glede na to, da je iz vsebine vlog in obširne dokumentacije, ki so jo pritožniki priložili, razvidno, da zmotno mislijo, da je po razveljavitvi 92. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 - v nadaljevanju ZDen) z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-10/92 z dne 5.11.1992 (OdlUs I,79), odločanje o vračilu premoženja, zaplenjenega z razveljavljenimi kazenskimi sodbami, v izključni pristojnosti sodišč, Ustavno sodišče pojasnjuje, da omenjena razveljavitev 92. člena ZDen pomeni, da lahko upravičenci (oziroma njihovi pravni nasledniki) v teh primerih izbirajo postopek za uveljavljanje zahteve za vračilo tako podržavljenega premoženja. Kolikor upravičenec uveljavlja vračilo premoženja v upravnem postopku po določbah ZDen tudi po razveljavljeni kazenski sodbi, izrečeni na podlagi predpisov, naštetih v 3. oziroma 4. členu ZDen, je upravni organ dolžan ta postopek voditi naprej. Če pa želi upravičenec uveljavljati vračilo premoženja po določbah 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, mora tako zahtevo nasloviti na krajevno pristojno okrajno sodišče, ki o taki zahtevi odloča v nepravdnem postopku in umakniti zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Odločitev o izbiri pravnega temelja za vračilo zaplenjenega premoženja in s tem postopka za odločanje o zahtevi je torej odločitev stranke in ne odločitev državnega organa ali sodišča.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek