13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A.-A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 668/99 z dne 16. 4. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 220/98 z dne 24. 6. 1999 in z odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. 377-92/96 z dne 4. 4. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnici je bilo naloženo plačilo prometnega davka, ker ni ustrezno vodila predpisane evidence proizvodov, nabavljenih brez plačila prometnega davka od prometa proizvodov na podlagi pogojne davčne oprostitve v skladu s tretjim odstavkom 55. člena Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPD). Zoper navedeno odločitev je pritožnica vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) naj bi bila pritožnici kršena, ker pred Upravnim sodiščem ni bila opravljena glavna obravnava in pritožnici ni bil vročen odgovor na tožbo nasprotne stranke. Po mnenju pritožnice naj bi tretji odstavek 84. člena ZPD omogočal pristojnemu organu, da po prostem preudarku odloči, ali bo odmeril prometni davek ali ne, zato bi moral pristojni organ v obrazložitvi navesti razloge za odmero davka. Davčni organi naj bi v skladu z obstoječo prakso v podobnih primerih predlagali samo uvedbo postopka za prekršek, ne pa tudi odmerili davek. Zato naj bi bila pritožnica obravnavana neenako. Zaradi napačne uporabe materialnega prava naj bi pritožnici nastale nesorazmerno hude posledice, zato je bilo poseženo tudi v njeno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Po določbi 51. člena ZUstS je eden izmed pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi. Tega pa pritožnica v obravnavani zadevi ni storila. Iz vsebine vloženih pravnih sredstev, priloženih ustavni pritožbi, je jasno razvidno, da kot razlog za izpodbijanje davčne odločbe ni nikjer zatrjevala, da kljub predlogu glavna obravnava ni bila izvedena, niti da ji ni bil vročen odgovor na tožbo nasprotne stranke. Ker tako v tem delu ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev, teh pritožničinih navedb o kršitvi 22. člena Ustave ni bilo mogoče upoštevati.

5.Pritožnica ni izkazala, da naj bi bilo v njenem primeru ob uporabi tretjega odstavka 84. člena ZPD določeno drugače kot v podobnih primerih. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da naj bi davčni organi v podobnih postopkih predlagali samo uvedbo postopka za prekršek, ne pa tudi odmerili prometni davek, pritožnica ne more izkazati zatrjevane kršitve pravice iz 22. člena Ustave.

6.Neutemeljeno pa je tudi pritožničino zatrjevanje kršitve 33. člena Ustave. Morebitna nepravilnost sodbe, ki posega v pritožničin pravni položaj, sama po sebi še ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine. Za kršitev te ustavne pravice bi praviloma šlo le v primeru, če bi ob odločanju sodišče zavzelo kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Pravnih stališč sodišča v izpodbijani sodbi, ki bi lahko bila sporna z vidika ustavne pravice do zasebne lastnine, pa pritožnica ne zatrjuje.

7.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03–popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan