7. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bruca Fredericka Bacha in Laureen Anne Bach, oba Zgornje Gorje, ki ju zastopa Odvetniška družba Novak, d. o. o., o. p., Radovljica, na seji 7. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve povedi drugega odstavka 12. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata prvo poved drugega odstavka 12. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), na podlagi katere je bila s sklepom Vlade ugotovljena javna korist za razlastitev njunih nepremičnin. Navedena določba naj bi bila v neskladju s 25. in 33. členom Ustave. Pobudnika namreč menita, da zoper sklep Vlade o ugotovitvi javne koristi, sprejet na podlagi izpodbijane določbe, nimata na voljo nikakršnega pravnega sredstva. Posledično pa naj bi tudi zakonska ureditev, ki ureja rekonstrukcijo javne ceste znotraj varovalnega pasu, nesorazmerno posegala v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na katero se razteza varovalni pas javne ceste. Pobudnika pojasnita, da je prvi pobudnik lastnik zemljišča parc. št. 274/13, k. o. Spodnje Gorje, in da sta solastnika zemljišča parc. št. 274/21, k. o. Spodnje Gorje. Pojasnita še, da je Upravna enota Radovljica navedeni nepremičnini z odločbo št. 352-13/2018 z dne 19. 12. 2019 razlastila v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi njuno pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo, Upravno sodišče pa naj o njuni tožbi, vloženi zoper odločbo o razlastitvi, pod opr. št. I U 992/2020 še ne bi odločilo. Pobudnika menita, da izkazujeta pravni interes za pobudo, saj naj bi bila odločitev o razlastitvi njunih nepremičnin utemeljena tudi na izpodbijani določbi, na podlagi katere je upravni organ ugotovil javno korist za razlastitev nepremičnin v skladu s 194. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2).

2.Izpodbijani predpis je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Razveljavil ga je Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – ZCes-2). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Ustavnemu sodišču se v obravnavani zadevi ni treba opredeliti do vprašanja, ali so izkazane okoliščine, da posledice protiustavnosti izpodbijane ureditve niso bile odpravljene. Izpodbijana določba namreč ni učinkovala neposredno. Drugi odstavek 12. člena ZCes-1 je v izpodbijanem delu določal, da se, če je treba zaradi rekonstrukcije javne ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade oziroma občinskega sveta. Na tej podlagi v zvezi z drugim odstavkom 194. člena ZUreP-2 je bil sprejet za pobudnika sporni sklep Vlade, s katerim je ta ugotovila, da je zaradi rekonstrukcije dela državne ceste podana javna korist za razlastitev dela njunih nepremičnin. Ob upoštevanju tega sklepa pa je bila nato v razlastitvenem postopku po določbah ZUreP-2 izdana odločba o razlastitvi nepremičnin pobudnikov.[1] Sodno varstvo zoper odločitev o razlastitvi pa je, kot izhaja tudi iz navedb pobudnikov, zagotovljeno v upravnem sporu. Očitno torej je, da izpodbijana določba na njun pravni položaj ni učinkovala neposredno.

4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnika ne izkazujeta pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe, saj pravnih sredstev še nista izčrpala. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj s sklepom št. Up-804/20, U-I-355/20 z dne 21. 9. 2020, v katerem je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je sklep o ugotovitvi javne koristi, ki ga je v konkretnem primeru izdal občinski svet na podlagi drugega odstavka 194. člena ZUreP-2 posamični (deklaratorni upravni) akt. Kot tak pa brez odločitve o omejitvi lastninske pravice na lastninska upravičenja konkretnih lastnikov nepremičnin še ne vpliva.