Jedro

Dopuščena revizija - pravilna uporaba drugega odstavka 25. člena ZTLR.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe drugega odstavka 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku (1) za prepoved poseganja v lastninsko pravico tožnika na parc. št. 6132/3 in 6132/5, obe vl. št. 789 k.o. ..., in sicer z vstopom, zadrževanjem na njiju, košenjem trave, ustavljanjem motornih vozil, postavljanjem in skladiščenjem gradbenega materiala in drugo obliko posesti in (2) za odstranitev naloženega gradbenega materiala – opeke, peska, travete in zidanega objekta v dolžini in širini 7 x 7 m na parc. št. 6132/5 in za vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženec ni dokazal, da bi imel pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah, niti ni dokazal drugega upravičenja do lastništva teh parcel. Zahtevek na podlagi gradnje na tujem svetu je bil v zadevi P 237/2004 pravnomočno zavrnjen. Tožnik je kupil sporno nepremičnino, ko je bil na njej že sporni objekt, prodajalka pa mu je povedala, da ni zgrajen legalno. Toženec je na drugi strani vedel, da gradi na parceli, ki ni njegova. Že zaradi lastne slabe vere in upiranja tožnika gradnji ni mogel pridobiti lastninske pravice na podlagi 24. do 26. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Strinjalo se je z ugotovitvama, da je zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin tožnik in da so bile toženčeve gradnje na sporni nepremičnini nezakonite. Glede nedoločnosti izreka je navedlo, da so bile meje nepremičnin 6132/5, 6132/3 in 6130/2 k.o. ... dokončno urejene v katastrskem postopku in zarisane in zato ne more biti dvoma, s katerimi deli toženec posega v tožnikovo nepremičnino. Na navedbo, da stanovanjski objekt predstavlja celoto in da zato odstranitev samo enega dela tehnično ni izvedljiva, pa je odgovorilo, da iz dejstva, da se je sporni del "prizidal" k staremu objektu, sledi logičen sklep, da se takšen prizidek lahko tudi odstrani.

3. Toženec je v predlogu za dopustitev revizije opozoril na to, da je v zadevi P 237/2004 vložil revizijo, o kateri še ni odločeno,(1) in navedel številna dejstva, na katerih utemeljuje stališče, da je gradil z dovoljenji Občine ... kot tedanjega lastnika, in da je tožnik kupil prazno zemljišče in poznavajoč stanje v naravi. Trdi, da bi moralo sodišče uporabiti drugi odstavek 25. člena ZTLR, po katerem sodišče odloči, da zgrajenega objekta ni treba rušiti, če to glede na okoliščine primera, ob upoštevanju vrednosti objekta, premoženjskih razmer lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo, ne bi bilo opravičljivo. Sklicuje se na sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi s to določbo. Meni, da bi moralo sodišče uporabiti tudi 256. člen Stvarnopravnega zakonika in da so z izpodbijano sodbo kršeni 2., 22. in 23. člen Ustave.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): Po vložitvi predloga je navedel, da je Vrhovno sodišče s sklepom II Ips 540/2009 z dne 1. 9. 2011 reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje, s katerima je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah.