Jedro

Sodišče prve stopnje ni dovolj razdelalo pogojev za pobot, ki jih je sicer s citiranjem zakonskih določb (311. člen OZ) ter v sodni praksi opredeljenih pogojev za pobot pravilno navedlo (vzajemnost, istovrstnost, zapadlost, likvidnost oz. iztožljivost).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 28. 11. 2012 ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 524/2012-5 z dne 19. 11. 2012 razveljavilo ter predlog upnika za izvršbo z dne 13. 11. 2012 zavrnilo (I. točka izreka). Upnici je naložilo, da je dolžna dolžniku v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene s prvostopnim sklepom na znesek 332,43 EUR skupaj s pripadki v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa mestoma sama sebi v nasprotju, hkrati pa brez nujno potrebne pravne podlage. Izpostavlja, da je upnica predlog za izvršbo vložila na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerega ni mogoče posegati, in v skladu s katerim je upravičena do povrnitve pravdnih stroškov kot stranski intervenient. Poudarja, da sicer razume dolžnikov interes, da bi upničino terjatev pobotal, vendar dolžnik svojih pravic ni izkoristil do te mere, da bi se bilo mogoče pogovarjati o pobotu. Zaman je razpravljati o tem, da je dolžnik pridobil lastno pravico zahtevati povrnitev škode od upnice, če pa slednje ni tudi izkoristil - vložil tožbe zoper upnico. Posledično po prepričanju upnice ni nastala njena obveznost do dolžnika, le-ta ni mogla zapasti, zato se tudi niso stekli pogoji za (neupravičeno) uveljavljani pobot. Ob tem je ključnega pomena, da je terjatev do upnice že zastarala. Zmoten in nepodprt je po mnenju pritožnice sodni zaključek, da je že s pridobitvijo lastne pravice zahtevati povrnitev škode od upnice izpolnjen pogoj vzajemnosti in tudi izpolnjeni vsi ostali pogoji za pobot, pri čemer naj ne bi bilo bistveno, ali je dolžnik to sodno uveljavljal ali ne, vse navedeno ob neizogibnem dejstvu, da je pravica sodno uveljavljati morebitne terjatve zoper upnico že zastarala. Upnica nadalje poudarja, da pravica do neposrednega sodnega uveljavljanja še ne pomeni uspeha v takem sodnem postopku, saj ni mogoče enačiti odgovornosti zavarovanca za škodo z odgovornostjo upnice kot zavarovalnice. Ugotovljena zavarovančeva odgovornost še ne daje zagotovila, da bo oškodovanec odškodnino prejel oz. da jo bo lahko uspešno iztožil tudi od zavarovalnice, saj slednja ni v pogodbenem razmerju z oškodovancem, temveč s svojim zavarovancem. Po prepričanju pritožnice je sodišče prve stopnje tudi neuspešno razdelalo pogoje za pobot, saj le-ti po mnenju upnice niso izpolnjeni. Zoper upnico ne obstoji nobena listina, iz katere bi izhajala njena obveznost do dolžnika, le-ta tudi ni mogla zapasti, sicer pa je pravica za njeno uveljavljanje že zastarala in je morebitna dolžnikova terjatev neiztožljiva. Upnica predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve dolžnikovega ugovora, podrejeno pa njegovo razveljavitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da v izpodbijanem sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, pomembnih za odločitev v zvezi z utemeljenostjo uveljavljanega ugovornega razloga.

6. V obravnavani zadevi se je dolžnik izvršbi, dovoljeni na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe delovnega sodišča, v skladu s katero je dolžan dolžnik kot tožnik upnici kot stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka v znesku 1.332,71 EUR skupaj s pripadki, zoperstavljal z ugovorom prenehanja terjatve na podlagi predlaganega pobota pred vložitvijo izvršbe. Dolžnik je zatrjeval, da naj bi prišlo do pobota z njegovo nasprotno terjatvijo do upnice iz naslova odškodnine, ki bi jo morala plačati upnica kot zavarovalnica, ker je bila v zavarovalnem razmerju s pravno osebo Pomurka mesna industrija d.d. - v stečaju, do katere ima dolžnik pravnomočno ugotovljeno terjatev plačila odškodnine. Pri tem se je izrecno skliceval tudi na 965. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki v drugem odstavku oškodovancu od nastanka zavarovalnega primera (dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec) priznava lastno pravico do odškodnine zoper zavarovalnico (največ do zneska njene obveznosti - prvi odstavek 965. člena OZ).

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje o ugovoru dolžnika odločalo drugič. V tokratnem ponovnem postopku je sledeč napotkom drugostopnega sodišča v razveljavitvenem sklepu v okviru ugotavljanja pogojev za nastop materialnopravnega pobota v skladu z določilom 311. člena OZ v povezavi z 965. členom istega zakona, na podlagi izpeljanega dokaznega postopka ugotovilo obstoj vzajemnosti med terjatvijo upnice in dolžnikovo v pobot uveljavljano terjatvijo. Le-to je videlo v tem, da je dolžnik kot oškodovanec z nastankom zavarovalnega primera in s (s pravnomočno sodbo) ugotovljeno odgovornostjo zavarovanca upnice za nastalo škodo, pridobil lastno pravico zahtevati odškodnino od zavarovalnice (upnice) v skladu z določilom 965. člena OZ. Ob tem pritožnica utemeljeno izpostavlja, da te pravice dolžnik ni izkoristil v smislu vložitve tožbe za plačilo odškodnine tudi zoper upnico, kar pa za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno, saj ni potrebno, da bi bila v pobot uveljavljana terjatev ugotovljena s pravnomočno sodbo, kot je bilo v obravnavani zadevi enkrat že pojasnjeno, pravilno pa je izpostavilo tudi sodišče prve stopnje.

8. Utemeljena pa je pritožbena graja, da vendarle ni mogoče kar enačiti odgovornosti zavarovanca za škodo z odgovornostjo upnice kot zavarovalnice. Pritožnica tudi pravilno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni dovolj razdelalo ostalih pogojev za pobot, ki jih je sicer s citiranjem zakonskih določb (311. člen OZ) ter v sodni praksi opredeljenih pogojev za pobot pravilno navedlo (vzajemnost, istovrstnost, zapadlost, likvidnost oz. iztožljivost). Tako v izpodbijanem sklepu manjkajo razlogi o tem, kdaj konkretno naj bi nastopil tudi pogoj zapadlosti v pobot uveljavljene terjatve, predvsem pa, ali je le-ta še likvidna oz. iztožljiva. Pritožnica v pritožbi na večih mestih izpostavlja, da naj bi pravica do uveljavljanja povrnitve škode od nje kot zavarovalnice že zastarala in je morebitna dolžnikova terjatev neiztožljiva. S tem v zvezi sodišče prve stopnje ni zavzelo nobenega stališča, čeprav je bil tak ugovor, ki je materialnopravne narave in posledično ni podvržen sankciji prekluzije (286. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), podan že v postopku na prvi stopnji, v katerem je upnica konkretno navedla tudi okoliščine, ki bi lahko bile odločilne za presojo o začetku teka zastaralnega roka ter njegovega morebitnega poteka.

9. Po vsem obrazloženem sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni razčistilo vseh okoliščin, odločilnih za presojo obstoja vseh pogojev za nastop zatrjevanega materialnopravnega pobota, in posledično ni razjasnilo okoliščin, pomembnih za odločitev o utemeljenosti uveljavljanega ugovornega razloga prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Navedeno pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ga sodišče druge stopnje glede na naravo te procesne kršitve ni moglo samo odpraviti, je narekovalo razveljavitev izpodbijanega prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje ponovno temeljiteje presodi, ali so bili podani vsi pogoji, da bi lahko nastopil zatrjevani materialnopravni pobot. V novem postopku naj podrobneje opredeli tudi samo terjatev dolžnika zoper upnico, ki naj bi bila predmet pobota (podlaga, višina, zapadlost).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.