Jedro

Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

V zapuščinskem postopku po pokojnem J. Z., ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, je zakonita dedna upravičenka – zapustnikova hči M. Z. predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje v tej zadevi. V predlogu ponuja kot razloge za njegovo utemeljenost številne očitke, namenjene predvsem postopanju in ravnanju odvetnice predlagateljičine sodedinje (sestre) v tem in drugih sodnih postopkih, sodniku, ki vodi ta zapuščinski postopek, prav tako pa tudi udeležencem različnih dosedanjih postopkov, ki so tekli bodisi pred Okrajnim bodisi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, sicer pa so podrobnosti razvidne iz vsebine njenega obširnega predloga. Zavzema se za „prenos krajevne pristojnosti v Ljubljano“.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče je le v okviru svoje pristojnosti iz te zakonske določbe presojalo pomen predlagateljičinih navedb v obrazložitvi njenega predloga – in to v okviru okoliščin konkretnega zapuščinskega postopka.

Če bi spričo vsebine predloga bilo mogoče njegovo utemeljitev šteti za dvom predlagateljice o tudi t.i. objektivni nepristranskosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča, pred katerim je v teku konkretni zapuščinski postopek, ji je treba odgovoriti, da je tak dvom sicer lahko „drug tehten razlog“ v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se t.i. objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštenega sojenja domneva. Razumnega razloga za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, pa predlagateljica ni ponudila.

Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Slednje pa velja še zlasti za vse tiste očitke, ki jih predlagateljica namenja ravnanju udeležencev v drugih postopkih in odvetnici predlagateljičine sestre, ki naj bi bila disciplinsko in odškodninsko odgovorna „za njena dejanja zaradi kršenja odvetniškega kodeksa“ in za kar ima predlagateljica na voljo za primere varovanja pred posegi v njene pravice predvidene druge pravne poti.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi v konkretnem primeru terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba tak predlog predlagateljice zavrniti.