Jedro

Kogentna določba petega odstavka 15. člena ZPotK-1 izvršilnemu sodišču nalaga, da upniku odreče pravno varstvo za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina presega višino zakonskih zamudnih obresti. Ničnost pogodbenega določila, s katerim sta stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorili višjo obrestno mero od predpisane, pa upniku ne odreka pravice do izterjave zamudnih obresti, obračunanih po predpisani obrestni meri, do katerih je upravičen po samem zakonu (378. člen Obligacijskega zakonika).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, tretja alineja I. točke in II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja A.Š. opr. št. SV 1092/2014 z dne 23. 9. 2014, za izterjavo upnikove terjatve, in sicer: - glavnice v višini 40.478,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2019 dalje do plačila; - realnih obresti od 19. 3. 2016 do 3. 5. 2019 v višini 5.986,39 EUR; - pogodbenih zamudnih obresti od 1. 7. 2016 do 5. 11. 2019 v višini 890,01 EUR; - stroškov po kreditni pogodbi v višini 305,40 EUR; - izvršilnih stroškov tega predloga ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov po odmeri sodišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, dovolilo izvršbo: a) z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak 420 in ID znak 209, obe k.o.., obe v lasti dolžnikov, vsakega do ½, in sicer z ugotovitvijo vrednosti navedenih nepremičnin, s prodajo navedenih nepremičnin ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, na upnikov račun št. SI56, odprt pri B.I.P., d.d., pri čemer zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje od trenutka vknjižbe hipoteke ID pravice na navedenih nepremičninah; b) na denarna sredstva obeh dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet (OPP) s prenosom denarnih sredstev, za katere je dovoljena izvršba, na račun upnika št. SI56, odprt pri B.I.S. d.d.; c) na plačo (pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne prejemke) prvodolžnika K.A., in z nalogom delodajalcu/dolžnikovemu dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je sodišče dovolilo izvršbo na račun upnika št. SI56, odprt pri B.I.S. d.d.; d) na premičnine obeh dolžnikov, z rubežem in cenitvijo premičnih stvari ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom upnika na njegov račun št. SI56, odprt pri B.I.P. d.d. iz zneska, dobljenega s prodajo (I. točka izreka).

Predlog za izvršbo je v delu, ki se nanaša na pogodbene zamudne obresti od 1. 7. 2016 do 5. 11. 2019, v višini 2.012,98 EUR, zavrnilo (II. točka izreka). Prav tako je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na rubež plače drugodolžnice in na rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev obeh dolžnikov (III. točka izreka). Za izvršitelja je imenovalo A.V., Vodnikova ulica, P. (IV. točka izreka) in odmerilo stroške upnika na 177,40 EUR, ki sta jih dolžnika dolžna nerazdelno plačati v roku 8 dni od prejema sklepa brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper tretjo alinejo I. točke in II. točko izreka navedenega sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. V obširni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri specifikaciji terjatve, za katero je dovolilo izvršbo, napačno opredelilo obdobje, v katerem so natekle pogodbene zamudne obresti v višini 890,01 EUR. Ker navedeni znesek predstavlja zgolj obresti, ki jih je upnik obračunaval na zaostanek do predčasne zapadlosti celotnega kredita, je za tek obresti potrebno navesti obdobje od 1. 7. 2016 do 3. 5. 2019. Glede zavrnitve predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na pogodbene zamudne obresti od dneva zapadlosti celotnega kredita do dneva obračuna terjatve, upnik pojasnjuje, da je te obračunaval v skladu z določilom tretjega odstavka 6. člena kreditne pogodbe, in sicer v višini pogodbene redne obrestne mere s pribitkom 5%. Trdi, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo judikat1 o ničnosti pogodbenega določila, s katerim stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorita višjo obrestno mero zamudnih obresti od predpisane. Meni, da je upravičen do pogodbenih zamudnih obresti, obračunanih ob upoštevanju predpisane obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, zato se zavzema za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnika na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o odsotnosti izvršilnega naslova za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko te ne presegajo zakonskih zamudnih obresti.

6. Sodišče prve stopnje se v utemeljitev svoje odločitve sklicuje na določbo petega odstavka 15. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1) in določbo prvega odstavka 27. člena istega zakona ter navaja, da je zakonodajalec za potrošniško kreditno pogodbo predpisal zamudne obresti, obračunane po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, pri čemer se stranki pogodbe sicer lahko dogovorita za drugačno višino obrestne mere zamudnih obresti od predpisane, a le nižjo, ne pa tudi višjo, kot jo za obračun pogodbenih zamudnih obresti uveljavlja upnik.

7. Kogentna določba petega odstavka 15. člena ZPotK-1 izvršilnemu sodišču nalaga, da upniku odreče pravno varstvo za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina presega višino zakonskih zamudnih obresti. Ničnost pogodbenega določila, s katerim sta stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorili višjo obrestno mero od predpisane, pa upniku ne odreka pravice do izterjave zamudnih obresti, obračunanih po predpisani obrestni meri, do katerih je upravičen po samem zakonu (378. člen Obligacijskega zakonika).

8. Stališče, da ničnost določila o višjih zamudnih obrestih od predpisanih pomeni odsotnost izvršilnega naslova le za zamudne obresti, kolikor so višje od zakonskih zamudnih obresti, je bilo zavzeto tudi v judikatu VSM sklep I Ip 100/2017, na katerega se sodišče prve stopnje sicer sklicuje, a kljub temu napačno zaključi, da upnik, ki je v dopolnitvi predloga za izvršbo z dne 17. 1. 2020 podredno zahteval „izvršbo za zamudne obresti vsaj v višini zakonske zamudne obrestne mere“ in priložil tozadevni obračun, do zamudnih obresti od dneva zapadlosti celotne terjatve do dneva priprave obračuna zaradi ničnosti določila o višjih zamudnih obrestih od predpisanih, ni upravičen.

9. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na pogodbene zamudne obresti od dneva zapadlosti celotnega kredita do dneva obračuna, sprejelo v posledici ugotovitve ničnosti pogodbenega določila o dogovorjeni višji obrestni meri zamudnih obresti od predpisane (11. člen obrazložitve izpodbijanega sklepa), prav tako prišlo v nasprotje s svojo predhodno ugotovitvijo, da sta stranki za pogodbene zamudne obresti dogovorili obrestno mero zamudnih obresti 5 % (10. člen obrazložitve izpodbijanega sklepa), torej nižjo obrestno mero od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ki znaša 8 %.

10. Sodišče druge stopnje se sicer z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, ki temelji na jezikovni razlagi 1. in 2. člena sklenjene kreditne pogodbe, in sicer, da sta stranki dogovorili obrestno mero zamudnih obresti v višini 5 %, ne strinja, ampak kot logično prepričljivejšo sprejema (namensko) razlago, da je bila za izračun zamudnih obresti po zapadlosti celotnega kredita dogovorjena obrestna mera v višini pogodbenih rednih obresti s pribitkom 5 %, kar upnik argumentira s sklicevanjem na zavezo kreditojemalcev (dolžnikov) iz tretjega odstavka 6. (pravilno 7.) člena kreditne pogodbe, da bosta v primeru zamude s plačili poravnala tudi v pogodbi dogovorjene obresti in zamudne obresti. Da so zamudne obresti že po naravi vedno višje od pogodbeno dogovorjenih rednih obresti, saj predstavljajo kaznovalno sankcijo za neupravičeno uporabo denarja, pa navaja tudi sodišče prve stopnje.

11. Pritožnik utemeljeno opozarja tudi na napačno opredelitev obdobja, v katerem so natekle pogodbene zamudne obresti v višini 890,01 EUR, za izterjavo katerih je sodišče prve stopnje izvršbo dovolilo. Slednje je upnik, kot je pojasnil v dopolnitvi predloga za izvršbo in izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, obračunaval za izostanek po kreditni pogodbi do dneva zapadlosti celotnega kredita (torej od 1. 7. 2016 do 3. 5. 2019, ko je upnik kot sam navaja „odstopil od kreditne pogodbe“ oziroma pravilneje - odpoklical kredit), pri čemer pa je sodišče prve stopnje v obdobje teka pogodbenih zamudnih obresti (nepravilno) zajelo tudi obdobje po zapadlosti celotnega kredita do dneva obračuna terjatve, čeprav je izterjavo pogodbenih zamudnih obresti od dneva zapadlosti celotne terjatve do dneva priprave obračuna v II. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo.

12. V 11. in 13. točki obrazložitve tega sklepa opisana notranja nasprotja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ter zmotna uporaba materialnega prava glede ničnosti pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina ne presega zakonskih zamudnih obresti, je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev tretje alineje I. točke in II. točke izreka izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje samo namreč ne more spremeniti sklepa o izvršbi na način, da dovoli izvršbo še za dodatno terjatev, saj bi bila s pravnomočnostjo odločbe sodišča druge stopnje dolžnikoma odvzeta pravica do ugovora kot edinega pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno (drugi in sedmi odstavek 9. člena ZIZ, prvi odstavek 53. člena ZIZ in 25. člen Ustave RS).

13. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti napako v opredelitvi obdobja teka pogodbenih zamudnih obresti v višini 890,01 EUR, za izterjavo katerih je v izpodbijanem sklepu izvršbo dovolilo. Ob upoštevanju pojasnil sodišča druge stopnje bo moralo ponovno presojati višino dogovorjene obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti in v primeru ugotovitve, da sta stranki dogovorili višjo obrestno mero zamudnih obresti od predpisane, upniku priznati pravno varstvo zgolj za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko te ne presegajo zakonskih zamudnih obresti.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 VSM sklep I Ip 100/2017.