Jedro

Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.

Izrek

Pritožba zagovornice obd. BN se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec se oprosti plačila sodne takse, potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornice pa se izplačajo iz proračuna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obd. BN za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu po 50. členu istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po prvem odstavku 196. člena KZ, ob uporabi omilitvenih določil 2. točke 42. člena in 2. točke 43. člena KZ, določilo kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 196. člena KZ je zaseženo konopljo odvzelo, po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je obdolženca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o potrebnih izdatkih obdolženca in nagradi zagovornice pa odločilo, da bremenijo proračun.

2. Proti taki sodbi se je pritožila zagovornica obdolženca „iz vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornica obdolženca navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ne obrazloži, tovrstnih kršitev pa tudi ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP). Smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ko navaja, da dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje, ker so podane okoliščine, ki po določbi 14. člena KZ izključujejo njegov obstoj. Po njeni oceni neznatna količina zasežene marihuane, ker skupna teža znaša zgolj 17,75 g, kaže na to, da je nevarnost dejanja, ki se očita obdolžencu, neznatna oziroma je ni, prav tako pa niso nastale škodljive posledice.

5. Pritožbi ni mogoče pritrditi. 14. člen KZ določa, da ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom določene znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena; dejanje pa je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin. V obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča ravnanje, očitano obdolžencu, ne predstavlja dejanja majhnega pomena zaradi okoliščin, ki jih navaja obdolženčeva zagovornica ali drugih, kot tudi ne zaradi nizke stopnje obdolženčeve kazenske odgovornosti ali njegovih osebnih okoliščin. Dejstvo je, da je obdolženec gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.

6. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svoji sodbi tudi podrobno in prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopenjske sodbe kot pravilne, v zvezi s pritožbenimi izvajanji obdolženčeve zagovornice pa še dodaja:

7. Bistvo pritožbenih navedb je v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se pritožnica ne strinja, ker ocenjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo verjeti spremenjenemu zagovoru obdolženca, v katerem je trdil, da ga je njegov bratranec BG prepričal v to, da je prevzel odgovornost za kaznivo dejanje, čeprav je bratranec sam posadil konopljo in ga je pri tem početju tudi videl. Dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker ni ugodilo predlogu, da kot priči zasliši obdolženčevega brata in policista DB, in ker od Centra za forenzične preiskave ni zahtevalo dopolnitve mnenja zaradi ugotovitve količine THC v zaseženi marihuani.

8. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem, zakaj ne verjame spremenjenemu zagovoru obdolženca, temveč prvemu zagovoru, ko je povedal, da je semena konoplje kupil in jih posadil ter jih zalival. Pritožbeno sodišče se strinja z navedbo v izpodbijani sodbi, da nekdo, ki rastline ne goji oziroma je nima namena gojiti, ne more tako natančno opisovati kakšna bi naj rastlina bila in da gojenje ni bilo uspešno, kot je to opisal obdolženec, ker to lahko ve le tisti, ki jo goji, obdolženec pa je med drugim tudi povedal, da bi konopljo uporabljal zase, saj jo je že poskusil kaditi. Pritožbi tudi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznim predlogom. Pravilno je namreč zavrnilo predlog za zaslišanje policista DB, ki je opravil razgovor z obdolžencem, in obdolženčevega brata, z njegovimi razlogi (na straneh 2 in 3 sodbe) pa se sodišče v celoti strinja in jih povzema. Pritožba nima prav niti, ko zatrjuje, da bi sodišče moralo od Centra za forenzične preiskave zahtevati dopolnitev mnenja zaradi ugotovitve količine THC v zaseženi konoplji, saj navedeno za ugotavljanje dejanskega stanja tudi ni bilo potrebno. Vsaka konoplja, ne glede na morebitno nizko vsebnost THC, je mamilo, zato je tudi vsako gojenje konoplje kaznivo dejanje (prim.: sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Ips 138/2006 z dne 28.6.2007).

9. Po obrazloženem se pokaže, da pritožbena izvajanja obdolženčeve zagovornice ne morejo omajati pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in je zato njena pritožba zoper prvostopenjski krivdni izrek neutemeljena.

10. Zagovornica v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo olajševalnih okoliščin, saj bi mu sicer v pogojni obsodbi določilo nižjo kazen in krajšo preizkusno dobo. Pritožba tudi v tem delu ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je kot olajševalne okoliščine upoštevalo, da obsojenec skrbi za družino, da je dejanje storil v mladostni nepremišljenosti in njegove socialne ter premoženjske razmere, v katerih je živel v času storitve kaznivega dejanja, ter mu, kljub temu, da ne gre za tiste posebne olajševalne okoliščine, zaradi katerih se lahko kazen omili, temveč le za olajševalne okoliščine, v pogojni obsodbi določilo kazen, nižjo od kazni, ki jo za tovrstno kaznivo dejanje predpisuje zakon. Ker je v obravnavani zadevi vložena samo pritožba v korist obdolženca, lahko pritožbeno sodišče to dejstvo le ugotovi, kar tudi pomeni, da je zavzemanje zagovornice za izrek še nižje določene kazni in preizkusne dobe neutemeljeno.

11. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 97. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).