Jedro

Razen v primeru izrecno določenih izjem, zahteva za varstvo zakonitosti torej ni mogoča zoper odločbo sodišča, preden kazenski postopek ni pravnomočno končan. Tudi v predmetni zadevi je bila odredba izdana v začetni fazi postopka parlamentarne preiskave, ki še ni zaključena. Tako niti ob analogni uporabi določb ZKP, na katere napotuje 19. člen ZPPre, ni podlage za sklepanje, da je predmetna zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je dne 7. 6. 2017 gospodarski družbi B., d.o.o. (v nadaljevanju pravna oseba) odredila, da v roku 15 dni posreduje potne naloge na ime ali v korist dr. M. B., dr. med. ter donacije, sponzorska sredstva ter pridobljena sredstva ne glede na obliko, ki so jih naštetim subjektom namenili navedeni dobavitelji oziroma proizvajalci medicinske opreme, vse za obdobje od dne 1. 1. 2006 do 30. 3. 2016. 2. Preiskovalna sodnica je ugovor pravne osebe zoper navedeno odredbo kot nedovoljen zavrgla. Zunajobravnavni senat pa je s sklepom pritožbo pravne osebe zoper sklep preiskovalne sodnice kot neutemeljeno zavrnil. 3. Zoper sklep preiskovalne sodnice z dne 7. 7. 2017 in sklep zunajobravnavnega senata z dne 21. 7. 2017 je zahtevo za varstvo vložil pooblaščenec pravne osebe, kot navaja zaradi kršitev določb kazenskega postopka, Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. V predmetni zadevi je državnozborska Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic na podlagi četrtega odstavka 8. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (v nadaljevanju ZPPre) na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovila zahtevo za zaseg dokumentacije pri pravni osebi. Preiskovalna sodnica je odredbo izdala v okviru dajanja pravne pomoči preiskovalni komisiji na podlagi 13. člena ZPPre.

5. Zakon, ki ureja parlamentarno preiskavo, vprašanja o dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti zoper odredbo sodišča, izrecno ne ureja. Drugi odstavek 19. člena ZPPre pa določa, da se poleg določb zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških, ki se po ZPPre neposredno uporabljajo glede drugih vprašanj, ki z njim niso urejena, smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa zakon o prekrških. Glede na sklicevanje ZPPre na določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo potrebno presoditi, ali je zahteva za varstvo zakonitosti glede na določbe ZKP v predmetni zadevi dovoljena.

6. Sklicevanje v zakonu je način normiranja in sredstvo nomotehnike, s katerim se sestavljalec zakonskega besedila izogne ponavljanju in s tem zmanjša njegov obseg. Uporaba te nomotehnične oblike predpostavlja oceno, da je materija, ki jo ureja sklicujoči zakon, po bistvenih karakteristikah enaka oziroma podobna materiji, ki jo ureja zakon, na katerega se prvi sklicuje. Gre predvsem za presojo zakonodajalca o kriterijih načela enakosti iz 14. člena Ustave v smislu vsebinske enakosti v zakonu samem. Niti ob sklicevanju ZPPre na določbe ZKP pa ni mogoče priti do zaključka, da je predmetna zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena. ZKP namreč določa stroge pogoje za dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti iz razlogov, navedenih v 1. do 3. točki prvega odstavka tega člena zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Pogoj, da je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti je torej, da je kazenski postopek pravnomočno končan. Edina izjema je predvidena v četrtem odstavku 420. člena, ki določa, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).1

7. Razen v primeru izrecno določenih izjem, zahteva za varstvo zakonitosti torej ni mogoča zoper odločbo sodišča, preden kazenski postopek ni pravnomočno končan. Tudi v predmetni zadevi je bila odredba izdana v začetni fazi postopka parlamentarne preiskave, ki še ni zaključena. Tako niti ob analogni uporabi določb ZKP, na katere napotuje 19. člen ZPPre, ni podlage za sklepanje, da je predmetna zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena.

8. Skladno z določbo določbo drugega odstavka 423. člena ZKP je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zato kot nedovoljeno zavrglo.

1 Sklepa VSRS I Ips 16412/2013-82 z dne 20. 3. 2014 in I Ips 8522/2013-1648 z dne 19. 5. 2016.