Jedro

Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov. Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema.

Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico, ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo še stike nasprotnega udeleženca z mladoletnima otrokoma A. A. in B. B. med počitnicami. Potekajo v času poletnih in zimskih počitnic po sedem dni zapored med 10.00 in 18.00 uro, o točnem terminu pa se bosta starša dogovorila najkasneje do 30. 5. tekočega leta.

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ali spremembo sklepa „skladno s pritožbenimi razlogi in navedbami“. Opozarja, da je sodišče postopek vodilo neažurno in s tem kršilo njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Ker je v sklepu določeno, da se morata starša za termin počitnic dogovoriti najkasneje do 30. 5., sta otroka prikrajšana za letošnje poletne počitnice. Pritožnik se sprašuje, če je tak postopek dogovarjanja smotrn, saj za zimske počitnice ni predpisan. Zastavlja si vprašanje, zakaj je določen prevzem otrok na materinem domu, ko je ob rednih stikih drugje - pred šolo. Čudi se zakaj je dolžina stikov enaka, čeprav so poletne počitnice daljše. Sklep ni v korist otrok, ker ni določeno, kako bo počitnice z njima preživljala predlagateljica, zdaj praktično nikamor ne more, saj imata otroka ves čas redne stike s pritožnikom.

V ostalem delu pritožbe pritožnik zastopa stališče, da je izvedenka C. C. delovala pristransko in v nasprotju s pravili stroke. Ne drži to, kar zapiše sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve. Pritožnik ni zavrnil izvedbe dokaza z izvedencem, ni pa sprejel izvedbe dokaza z izvedenko C. C.. Z drugimi izvedenci bi sodeloval. Svojega ustno izraženega stališča, da otroka pri očetu ne smeta prespati, izvedenka ni z ničemer obrazložila. Pritožniku ni jasno, kako je lahko prišla do takšnega zaključka, ko pa z njim ni opravila strokovnega pogovora.

Sklepni pritožbeni razlogi se nanašajo na stališče otrok - pritožniku ni jasno, zakaj je sodišče določilo stike sedem zaporednih dni, če si otroka povečanja stikov ne želita. Poleg tega ne ve, kako je sodišče ugotovilo, da otroka ne želita prespati pri očetu. Nasprotni udeleženec zaključuje, da predlagateljica trdi, da ne želi, da bi otroka prespala pri očetu, a ko rabi varstvo, na to hitro pozabi.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pojasnjuje, da je B. B. res dvakrat prespal pri očetu - 27. 2. 2018, ko je šla ob očetovi smrti v Srbijo, in še enkrat, ko je šla v Srbijo „na pomen“, A. A. pa vzela s seboj.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri odpravi izpodbijanega sklepa ni bil spoštovan instrukcijski rok iz 3. odstavka 321. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prekoračitev tega roka sicer pomeni kršitev procesnega prava, a ta ni taka, da bi vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Očitana kršitev je torej nebistvena (1. odstavek 339. člena ZPP). Drugi zastoji v postopku ne predstavljajo niti takšnih kršitev, saj zakon rokov za procesna dejanja in odločitve, ki jih izpostavlja pritožnik, ne predpisuje. Čeprav ne gre za kršitve v smislu 339. člena ZPP, pa je utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sporni postopek (tudi ob izdaji izpodbijanega sklepa) voden s preveč zastoji.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi ponovno zastopa stališče, da bi moralo sodišče izvedensko delo zaupati drugemu izvedencu, ker je bila izvedenka C. C. pristranska. Do (podrobnejših) pritožbenih očitkov v tej smeri se je višje sodišče opredelilo že v sklepu IV Cp 2341/2016 z 11. oktobra 2016. Okoliščin, ki bi vplivale na nepristranskost izvedenke in terjale njeno izločitev, pritožbeno sodišče tedaj ni našlo. Tudi v obravnavani pritožbi jih ni. Mnenje je toliko popolno, kolikor je lahko popolno glede na to, da se pritožnik na vabilo izvedenke ni želel odzvati. V situaciji, ko razlogov za izločitev izvedenca ni, to ne more biti razlog za ponavljanje dokazovanja z drugim izvedencem. To velja še toliko bolj, ker je izvedba dokaza z izvedencem za otroke obremenjujoča, ponavljanje pa še bolj, in torej nikakor ne bi bilo otrokoma v korist. Prav korist otrok pa je osnovno vodilo v vseh postopkih iz razmerij med starši in otroki, tudi v postopku ureditve stikov. Spoštovati ga je treba že pri izvedbi postopka, ne le pri vsebini odločitve.

7. Pritožnik narobe razume domet odločite sodišča o otrokovih stikih. Način izvrševanja stikov z otrokom je v prvi vrsti stvar dogovora staršev oziroma otrok, ko so ti sposobni razumeti pomen sporazuma - 2. odstavek 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Sodišče jih uredi tedaj, ko se starša o njih ne zmoreta sporazumeti. Tudi, ko so urejeni, se starša o njihovem (drugačnem) izvrševanju smeta (in praviloma tudi morata) dogovarjati. Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.1 Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema. Stikovanje bo v največjo korist otrok takrat, ko bosta starša zmogla v takšnih situacijah s pogovorom in medsebojnim popuščanjem doseči dogovore. Pritožbeno sodišče iz pritožbe razbere, da nasprotni udeleženec zmore dovolj dobro prepoznavati koristi svojih otrok. Prav ima, ko navaja, da jima ne bo v korist, če ne bosta mogla s predlagateljico na počitnice. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da se bo pritožnik zmogel s predlagateljico o tem dogovoriti, tako kot se povsem očitno (to izhaja iz pritožbe in odgovora nanjo) že zdaj dogovarjata o (dodatnih) stikih, kadar je to v korist udeležencev postopka in predvsem v korist obeh mladoletnih otrok. Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico2, torej ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.

8. Zakaj je sodišče prve stopnje za pričetek počitniških stikov izbralo drug kraj (dom otrok) kot v sklepu N 26/2014-94 s 14. 4. 2016 za pričetek vsakotedenskih stikov (pred šolo), ni podrobneje obrazložilo. Pritožnik se takšni odločitvi sicer čudi, a ne navede ničesar, zaradi česar bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da takšna odločitev otrokoma kakorkoli škodi, pa tudi ničesar, kar bi kazalo, da je za pritožnika (ali predlagateljico) kak drug kraj pričetka počitniških stikov ustreznejši. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, se bosta lahko udeleženca postopka v korist otrok o podrobnostih izvrševanja stikov dogovorila tudi drugače. Vse doslej povedano velja tudi za rok, do katerega se morata starša dogovoriti o času poletnih počitniških stikov.

9. Ostaja še osrednje vprašanje - načina izvrševanja stikov otrok z nasprotnim udeležencem med počitnicami in njihovega obsega. Ni povsem jasno, kaj želi pritožnik doseči s pritožbenim preizpraševanjem, zakaj se je sodišče sploh odločilo za širitev stikov. Takšno stališče je v nasprotju z njegovim zavzemanjem v tem postopku, obravnavani pritožbi in (vsaj tako se zdi) tudi v nasprotju z njegovimi interesi, zato višje sodišče nanj podrobneje ne odgovarja. Odločitev, da stiki potekajo med zimskimi in poletnimi počitnicami vsakokrat po sedem zaporednih dni med 10.00 in 18.00 uro (torej brez nočitev) sledi ugotovitvam izvedenke, da imata otroka nasprotnega udeleženca zelo rada, se dnevnih stikov veselita in so jima v korist; da pa je nasprotni udeleženec lahko v odnosu do otrok naporen, njegovo vedenje pa manj zrelo v kontekstu očetovstva, zato morajo biti stiki kratki in jasno definirani. Daljše obdobje zaporednih stikov, četudi so poletne počitnice daljše (pritožnik je predlagal 15 dni), ne bi sledilo strokovnemu stališču izvedenke, da morajo biti stiki kratki. Enako velja za stike z nočitvami.

10. Počitniški stiki so tako po eni strani določeni v obsegu, ki nasprotnemu udeležencu vsekakor omogoča ohranjanje in krepitev čustvene povezanosti z otrokoma in občutka medsebojne pripadnosti, po drugi strani pa (ob upoštevanju pritožnikovih starševskih kapacitet) tako, da so za otroka koristni - torej, da zanju ne pomenijo psihične obremenitve in ne ogrožajo njunega telesnega ter duševnega razvoja (prim. 1. in 5. odstavek 106. člena ZZZDR). Da tak zaključek drži, se je pritožbeno sodišče prepričalo tudi z branjem zapisnika neformalnega razgovora, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo z otrokoma 8. 1. 2018. Vsebino je sodišče prve stopnje korektno povzelo v izpodbijanem sklepu.

11. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Podlaga za takšno odločitev je v 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.

1 Prim. VSL IV Cp 1905/2015. 2 Ki se z ureditvijo počitniških stikov, kot izpostavlja v odgovoru na pritožbo, v celoti strinja.