Jedro

Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 109728/2014 z dne 10. 10. 2014 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne pravdne stroške v višini 143,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vloge tožene stranke z dne 30. 6. 2015 (red. št. 20 spisa), ker je bila vložena po poteku osemdnevnega roka za odgovor (453. člen ZPP). Glede na to, da je bilo obvestilo o prispeli sodni pošiljki (v kateri sta bila dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv toženki, da naj nanjo odgovori) puščeno v nabiralniku dne 4. 6. 2015, je sodišče prve stopnje štelo, da je fikcija vročitve nastopila s potekom petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke, kar je bilo v petek, 19. 6. 2015. To pomeni, da se je osemdnevni rok za odgovor iztekel v ponedeljek, 29. 6. 2015, toženka pa je odgovor vložila v torek, 30. 6. 2015, kar je prepozno.

7. Glede na tretji odstavek 142. člena v zvezi s 140. členom ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Skladno s četrtim odstavkom istega člena se vročitev po tretjem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15 dneh, kot je bilo v konkretnem primeru, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da ji je sodišče prve stopnje s tem, ko ni upoštevalo njene vloge z dne 30. 6. 2015 in se do njenih navedb ni opredelilo, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožena stranka namreč v pritožbi neutemeljeno navaja, da je pravočasno odgovorila na tožničino dopolnitev tožbe, ker ji je bila le-ta puščena v poštnem nabiralniku šele v ponedeljek, 22. 6. 2015, ko je po njenem mnenju nastopila fikcija vročitve (z naslednjim dnem pa je pričel teči rok za odgovor). Fikcija vročitve namreč ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč (praviloma(1)) nastopi v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju. V konkretnem primeru je za začetek teka roka za odgovor pomembno le, kdaj je bilo toženki puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki oz. kdaj se je iztekel petnajstdnevni rok za dvig te sodne pošiljke, in ne, kdaj je bila sodna pošiljka po izteku roka za dvig puščena v njenem poštnem nabiralniku. Zato toženka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da ji je bilo sodni pisanje puščeno v poštnem nabiralniku šele v ponedeljek, 22. 6. 2015, ko je tudi nastopila fikcija vročitve.

9. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženki omogočilo, da odgovori na dopolnitev tožbe tožnice in sodeluje v postopku. Toženka neutemeljeno navaja, da ni imela možnosti predstavitve svojih stališč v kontradiktornem postopku, ter da sodišče prve stopnje njenih navedb ni vzelo na znanje in ni pretehtalo njihove relevantnosti. Neutemeljeni so tudi očitki o kršitvi pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic.

10. Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovorov, da tožnica zanjo po 31. 12. 2012, z izjemo priprave letnega poročila, ni opravila nobene storitve več. Ta pravno relevanten ugovor je toženka uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Res je namreč, na kar opozarja toženka v pritožbi, da sme tožnica zahtevati mesečni pavšal (fiksno plačilo za v pogodbi dogovorjeni obseg storitev) le, če je opravljala storitve, oziroma če jih ni opravljala zaradi razlogov na strani toženke. V izpodbijani sodbi tudi ni razlogov o tem, da bi sodišče prve stopnje prepoznalo ugovor toženke o neopravljenih storitvah, vendar je kljub temu štelo, da tožnica upravičena do plačila. Opredeljevalo se je le do tega, ali je toženki uspelo dokazati, da je s koncem leta 2012 odpovedala pogodbo.

11. Izpodbijana sodba je po prepričanju višjega sodišča obremenjena s procesno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnega ugovora toženke (niti ga ni ocenilo kot pavšalnega). Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje upoštevaje trditveno in dokazno breme presodi, ali je tožnica glede na ugovorne navedbe toženke upravičena do plačila vtoževane terjatve, pri čemer naj se opredeli tudi do dogovora „M.-M.“ z dne 29. 5. 2013 (tretji odstavek 360. člena ZPP).

12. Glede na sprejeto odločitev o razveljavitvi izpodbijane sodbe in vrnitvi zadeve v nov postopek je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V sodni praksi je sicer sporno, ali fikcija vročitve nastopi na dela prost dan, ali pa nastopi šele s prvim prihodnjim delovnikom - torej ali se tudi glede izteka roka za dvig sodne pošiljke uporablja določba četrtega odstavka 111. člena ZPP - prim. načelno pravno mnenje VS RS z dne 14. 1. 2015, sklep VSL Cst 486/2015 z dne 17. 8. 2015 in odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-164/15-14 z dne 18. 2. 2016.