Jedro

Pravil vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval ni mogoče šteti kot implementacijski akt Konvencije o statusu evropskih šol, niti ne kot predpis, izdan na podlagi ZVPI. Zato je podana kršitev materilanega prava.

V obravnavanem primeru gre za dokončano Evropsko šolo z evropskimi maturitetnim spričevalom, pri čemer je položaj imetnikov evropske mature drugačen od položaja dijakov, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje v tujini in niso imetniki evropske mature.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je izpodbijani sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017 Univerze v Ljubljani, Visokošolske prijavno-informacijske službe z dne 23. 7. 2016 nezakonit. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je s sklepom o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2016/2017 odločil, da je tožnica sprejeta na Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani, redni študij, ker za ta študijski program izpolnjuje splošne pogoje za vpis in je dosegla zadostno število točk. Uspeh v srednji šoli, izražen v točkah, je razviden iz tabele 1 in sicer je tožnica za splošno maturo prejela 30 točk, kar preračunano pomeni 96,70 točk; za uspeh v 3. in 4. letniku pa je prejela 8 točk, kar preračunano pomeni 80,00 točk. V tabeli 2 so preračunane točke, pomnožene z utežmi (odstotki) v skladu z merili za izbiro. Po tem izračunu tožnica ni dosegla zadostnega točk za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, niti ne za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper uvodoma navedeni sklep zavrnil in potrdil sklep o rezultatu izbirnega postopka za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017 z dne 23. 7. 2016. V obrazložitvi pojasnjuje, da je Koordinacija visokošolskih prijavno-informacijskih služb ( v nad. Koordinacija vpis) na podlagi primerjanja tujih srednješolskih izobraževalnih sistemov in področno ureditvijo, ki velja v Republiki Sloveniji, sprejela Pravila vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval (v nad. Pravila), ki so bila sprejeta na Koordinaciji vpis dne 18. 6. 1997 in spremembe Pravil, sprejete na seji Koordinacije vpis dne 22. 5. 2003 ter 6. 11. 2006. V točki 2 Pravil je uredila pretvarjanje ocen s petstopenjsko lestvico, v točki 3 pa je opredelila določanje uspeha v zadnjih dveh letnikih srednje šole. Vrednotenje je konkretizirala v dokumentu Vrednotenje tujih srednješolskih spričeval, v katerem so navedene pretvorbe ocen evropske mature v slovenske ocene, kar tudi opredeljuje. Pravila je Koordinacija vpis sprejela na podlagi Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 in 109/12, v nad. ZVPI), pri čemer organ navaja vsebino 11. in 16. člena ZVPI. Tožničine ocene so bile na podlagi (navedene) petstopenjske lestvice pravilno pretvorjene, kar tudi opredeljuje. Tudi uspeh tožnice v zadnjih dveh letih srednje šole je bil, ob upoštevanju 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, na kar napotujejo Pravila, tožnici pravilno priznan. V skladu s tem pravilnikom je tožnica dosegla X uspeh v 3. in X uspeh v 4. letniku. Organ se sklicuje na sodbi tega sodišča III U 391/2012 z dne 10. 12. 2013 in III U 365/2012 z dne 26. 11. 2013. 3. Tožnica v tožbi navaja, da je obiskovala Evropsko šolo v B., ki ji je dne 1. 7. 2016 izdala listino o izobraževanju European Baccalaureate (v nad. spričevalo). Želela se je vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, podredno na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru. Status šole, ki jo je zaključila, opredeljuje Konvencija o statusu evropskih šol (Ur. l. št. 602-07/04, v nad. Konvencija), ki jo je ratificirala tudi Slovenija. Po Konvenciji so imetniki evropske mature, pridobljene na evropski šoli v državah članicah, katerih državljani so, upravičeni do prijave za sprejem na katerokoli univerzo, pod enakimi pogoji kot državljani članice z enakovrednimi kvalifikacijami (čl. 5/2 a,b Konvencije). Enaki pogoji pri vpisu imetnika evropske mature na univerzo v posamezni državi članici, torej tudi v Sloveniji, se uresničujejo s preglednico enakovrednosti šolanja (čl. 11/1-3 v zvezi s čl. 10/1). Tožena stranka pri vrednotenju tožničinega spričevala ni upoštevala Konvencije. Iz uvoda sklepa izhaja le sklicevanje na Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbo v visokem šolstvu in določila Razpisa za vpis v študijskem letu 2016/2017, preostali akti, ki so utemeljevali ugotovitev doseženega števila točk, iz sklepa niso razvidni. Tožena stranka si je v utemeljitvi odločbe prizadevala odpraviti očitane procesne pomanjkljivosti in je tako dopolnila navajanje pravne podlage, ki naj bi utemeljevala pravilnost prvostopenjske odločitve. Uporabo Konvencije, ki je mednarodna pogodba, je tožena stranka ovrgla s stališčem, da je vezana na zakonsko in podzakonsko ureditev, čeprav bi konvencijo tožena stranka morala neposredno uporabiti, če bi menila, da nacionalna zakonska in podzakonska ureditev nista v skladu s Konvencijo. Vrednotenje točk pri vpisu tožnice na univerzo pa bi bilo napačno tudi, če bi se uspeh tožnice lahko presojal neodvisno od določil Konvencije. Njen uspeh se je namreč vrednotil na podlagi Pravil, ki so bila sprejeta na sejah Koordinacije vpis dne 18. 6. 1997, 22. 5. 2003 in 6. 11. 2006, torej pred uveljavitvijo ZVPI, ki je začel veljati 17. 11. 2011. Tožnici tako ni znano, kako bi bilo Pravilom moč pripisati pravno naravo oziroma lastnost formalnega pravnega vira. Iz Pravil, ki so dostopna na spletu, ni mogoče ugotoviti pravne podlage za njihov sprejem. Tožnica tudi ni zaznala, da bi bila Pravila objavljena v Uradnem listu. Tudi dokument „Vrednotenje tujih srednješolskih spričeval“ ni pravno veljaven akt. Iz obrazložitve zavajajoče izhaja, da temelji na ZVPI, medtem ko je iz registra predpisov razvidno, da sta bila na njegovi podlagi sprejeta le Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih, dokumentaciji in stroških pri vrednotenju in priznavanju izobraževanja in Pravilnik o obrazcih, dokumentaciji in stroških pri vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Tožnici tako tudi po izdaji odločbe ni znana metoda, ki je toženi stranki narekovala pretvorbo oziroma vrednotenje njenega spričevala in njenega uspeha v zadnjih letnikih. Iz previdnosti zatrjuje izpolnitev doseženega števila točk za želen vpis tudi s sklicevanjem na pravilno uporabo meril, ki so pri izdaji odločb služila toženi stranki in meni, da je ob metodologiji, ki jo ponuja tožena stranka, dosegla zadostno število točk, kolikor je potrebno za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani (90,40 točke), saj je dosegla skupno 90,85 točk, kar tudi opredeljuje. Po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ji je bil priznan X uspeh v 3. in X uspeh v 4. letniku srednje šole, kar je nerazumljivo. Poleg tega se na Evropski šoli ne odloča o uspehu dijaka. Sodišču predlaga, da se 1. ugotovi, da sta sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017 z dne 23. 7. 2016 in odločba Komisije za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo z dne 31. 8. 2016 nezakoniti, da se 2. sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017 z dne 23. 7. 2016 in odločba Komisije za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo z dne 31. 8. 2016 odpravita, in 3. da se ugotovi, da tožnica izpolnjuje pogoje za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, enovit magistrski študij, program 2. stopnje, medicina, redni študij. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožnica je hkrati s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe za preprečitev nastanka nenadomestljive škode.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnice, vkolikor se z njimi izrecno ne strinja. Navaja, da so bile ocene tožnice ovrednotene v skladu s tabelo, potrjeno na Koordinaciji vpis in pretvorjene na podlagi navedene petstopenjske lestvice. Upoštevan je bil tožničin splošni uspeh na maturi in njen uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole. V odločbi je prišlo do nekaj napak, med drugim je prišlo do napake v zvezi z uspehom tožnice v zadnjih dveh letnikih srednje šole, saj je bilo navedeno, da je tožnica v 3. in 4. letniku dosegla uspeh X, čeprav je bil tožnici priznan prav dober uspeh v 3., kot tudi v 4. letniku. Vendar napake v obrazložitvi ne vplivajo na pravilnost preračuna točk. Navaja, da tožničino spričevalo ni javna listina v Republiki Sloveniji, kljub temu, da je Konvencijo ratificirala tudi Slovenija. V skladu s tem je bila tožnici izdana odločba o priznanju izobrazbe za nadaljevanje izobraževanja. Šele na podlagi sprejetega Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se je pričel uporabljati dne 1. 9. 2016, je listina, izdana v programu evropske šole, enakovredna javni listini. Ker tabela pretvorb ni bila dogovorjena na nacionalni ravni, je bil način vrednotenja ocen pri omejitvi vpisa dogovorjen na Koordinaciji vpis (dne 18. 6. 1997 s spremembami z dne 22. 5. 2003 in 6. 11. 2006), ki torej ne velja na nacionalni ravni, temveč le za UL. Nato navaja lestvico, ki se pri pretvorbi ocen, doseženih na evropski maturi, upošteva pri pretvorbi ocen v slovenski ocenjevalni sistem ter opredeljuje in obrazlaga preračun točk tožnice in meril za izbor ter zaključuje, da tožnica za vpis na želeno fakulteto ni dosegla zadostnega števila točk. 6. Tožnica v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri stališču, da za uporabo Pravil ni pravne podlage in da tožena stranka zmotno meni, da opustitev obstoja preglednice o pretvorbi ocen narekuje uporabo Pravil, ki se uporabljajo samo za Univerzo v Ljubljani. Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na (navedene) sodbe naslovnega sodišča, ker se le-to o pretvorbi ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu še ni opredelilo. Položaj imetnikov evropske mature je drugačen od dijakov, ki so srednješolsko izobraževanje zaključili v tujini. Opustitev preglednice o pretvorbi ocen, kot jo predvideva Konvencija, nujno terja, da imetniki evropskih spričeval niso podvrženi omejitvam vpisa, pač iz razloga, ker ugotovitve o neizpolnitvi pogojev za vpis na želeni študij ni moč preizkusiti. Konkretno to pomeni, da so zaradi napačnega razumevanja tožene stranke o hierarhiji pravnih aktov oziroma uveljavitvi samovoljnih meril pri presoji uspeha za vpis na visokošolski študij prizadeti imetniki spričeval Evropske šole, kot to izkazuje konkretni upravni spor. Tožena stranka tudi v odgovoru na tožbo ni prepričljivo ovrgla izračuna, ki ga je po metodologiji tožene stranke opravila tožnica, kar tudi opredeljuje.

7. V drugi pripravljalni vlogi tožnica navaja, da je z razveljavitvijo začasne odredbe izgubila študijsko leto in meni, da njen izpis z Medicinske fakultete ni zakonit, kar tudi opredeljuje. Nadalje navaja, da je bil v Uradnem listu št. 25/2017 z dne 19. 5. 2017 objavljen Pravilnik o vključevanju izobraževalnega programa evropskih šol v slovenski sistem, ki je pričel veljati dne 3. 6. 2017. Zato meni, da že sam sprejem in uveljavitev Pravilnika v slovenski pravni red, kakor to Republiko Slovenijo zavezuje Konvencija, po izpodbijani odločitvi dokazuje utemeljenost tožbenega zahtevka. Šele po veljavnosti tega pravilnika obstaja pravna podlaga, ki toženi stranki omogoča enakopravno obravnavo kandidatov za vpis in toženi stranki preprečuje diskriminatorno/samovoljno pretvorbo ocen imetnikov evropske mature za vpis na slovenske univerze pod enakimi pogoji.

8. Tožena stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbo tožnice glede nezakonitosti izpisa, kar tudi opredeljuje. Tožnica v primerjavi z drugimi kandidati, imetniki evropske mature, ni bila neenakopravno obravnavana, saj so bili vsi kandidati obravnavani po isti tabeli pretvorb.

9. O zahtevi tožnice za izdajo začasne odredbe je sodišče odločalo posebej in sicer je s sklepom opr. št. I U 1369/2016 z dne 3. 10. 2016 odločilo, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi tako, da se Univerzi v Ljubljani naloži, da tožnico začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, vpiše na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani v prvi letnik enovitega magistrskega študija programa 2. stopnje, medicina, redni študij. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožena stranka. Vrhovno sodišče RS je s sklepom I Up 311/2016 pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je dokončen sklep prvostopenjskega organa o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2016/2017, s katerim je organ odločil, da je tožnica, glede na (navedeno) doseženo število točk na splošni maturi in glede na uspeh v 3. in 4. letniku, dosegla zadostno število točk za vpis na Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani, ni pa dosegla zadostnega števila točk za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, niti ne za vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru.

12. Med strankama je sporno število doseženih točk in preračun točk glede na merila za izbor oziroma prevedba ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu.

13. Prvostopenjski organ se v uvodu izpodbijanega sklepa sklicuje (zgolj) na Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbo v visokem šolstvu in na določila razpisa za vpis v študijskem letu 2016/2017, medtem ko drugi akti, ki so utemeljevali ugotovitev doseženega števila točk (preračun točk in merila za izbor), iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni.

14. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi dopolnil navedbo pravne podlage in kot podlago za prevedbo ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu navedel Pravila.

15. Iz podatkov v spisu in iz drugostopenjske odločbe je razvidno, da je tožnica zaključila Evropsko šolo v B. in si pridobila evropsko maturitetno spričevalo (European Baccalaureate). Ustanovitev evropskih šol določa Konvencija. Slednja med drugim določa, da se uspešno zaključena leta šolanja v šoli, diplome in spričevala v zvezi s tem priznavajo na ozemlju držav članic v skladu s preglednico o enakovrednosti šolanja, ki jo sestavi svet guvernerjev, v soglasju z nacionalnimi organi (čl. 5/1) in da so imetniki evropske mature upravičeni do prijave za sprejem na katerokoli univerzo države članice pod enakimi pogoj kakor državljani navedene članice z enakovrednimi kvalifikacijami (čl. 5/2 b Konvencije). Med strankama ni sporno, da je Konvencijo ratificirala tudi Slovenija (8. člen Ustave RS). Zato bi pristojni organ tudi moral poskrbeti za ustrezen pravni akt na nacionalni ravni o izvedbi prevedbe ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu.

16. Med strankama ni sporno, da v času odločanja upravnega organa preglednica o pretvorbi ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu, ki bi temeljila na Konvenciji, ni bila v veljavi. Zato je upravni organ tožničin uspeh in ocene vrednotil na podlagi Pravil, ki jih je sprejela Koordinacija vpis (dne 18. 6. 1997 s spremembami z dne 22. 5. 2003 in 6. 11. 2004), ki veljajo za Univerzo v Ljubljani in ne veljajo na nacionalni ravni, kot to navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Pretvorbo ocen evropske mature v slovenske ocene je organ opravil na podlagi navedene petstopenjske lestvice ocen, uspeh tožnice v zadnjih dveh letnikih srednje šole pa je določil ob uporabi 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in v skladu s tem pravilnikom tožnici priznal X uspeh v 3. in X uspeh v 4. letniku. V zvezi z uspehom tožnice v zadnjih dveh letnikih srednje šole tožena stranka šele v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v obrazložitvi odločbe prišlo do napake in da je tožnica ob uporabi 19. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah dosegla v 3. letniku prav dober uspeh in v 4. letniku prav tako prav dober uspeh.

17. V zvezi z določbami ZVPI (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 in 109/12), ki naj bi pomenile zakonsko podlago za sprejem Pravil, ki jih je sprejela Koordinacija vpis na sejah dne 18. 6. 1997, 22. 5. 2003 in 6. 11. 2006, sodišče ugotavlja, da so bila Pravila časovno sprejeta pred uveljavitvijo ZVPI (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 in 109/12), ki je, kot to pravilno navaja tožnica v tožbi, pričel veljati dne 17. 11. 2011 (in se pričel uporabljati dne 17. 12. 2011). Zato tožena stranka za sprejem Pravil ni mogla imeti podlage v določbah ZVPI (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 in 109/12). Posledično pravne podlage za sprejem Pravil tožena stranka ni izkazala. Zato ni mogoče preizkusiti, ali je Pravila sprejel pristojni organ v okviru zakonskih pooblastil. Tudi ni mogoče ugotoviti, ali so bila Pravila objavljena v Uradnem listu RS. To pomeni, da Pravil ni mogoče šteti kot implementacijski akt Konvencije, niti ne kot predpis, izdan na podlagi ZVPI. Zato je podana kršitev materialnega prava.

18. Tožena stranka se tudi ne more uspešno sklicevati na sodno prakso tega sodišča (sodbi III U 391/2012 in III U365/2012), kajti v obeh navedenih zadevah je šlo za dokončano srednješolsko izobraževanje dijaka v tujini, medtem ko gre v obravnavanem primeru za dokončano Evropsko šolo z evropskim maturitetnim spričevalom, pri čemer je položaj imetnikov evropske mature, tudi po mnenju sodišča, drugačen od položaja dijakov, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje v tujini in niso imetniki evropske mature. V navedenih zadevah je torej šlo za drugačno dejansko stanje kot v obravnavanem primeru.

19. Ker torej v času odločanja upravnega organa preglednice o pretvorbi ocen evropske mature v ocene po slovenskem nacionalnem sistemu, ki bi temeljila na določbah Konvencije, ni bilo in ker zato izpodbijani akt, kot že zgoraj navedeno, temelji na Pravilih, na katera se ne bi smel opirati, je sodišče ugotovilo, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zato je tožbi ugodilo, vendar izpodbijanega akta ni odpravilo, ker je predmet tega upravnega spora vpis v študijsko leto 2016/17, ki je že mimo in zato o tem ni mogoče ponovno odločat. Zato je na podlagi 2. alinee 33. člena ZUS-1 odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, tako da je zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta.

20. Ker je tožnica predlagala tudi, da naj sodišče opravi glavno obravnavo, sodišče pojasnjuje, da je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi (smiselna uporaba 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožnici, v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožnici prisodilo ustrezen pavšalni znesek, upoštevajoč pri tem, da je tožnico v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in zavezanec za DDV in da je bilo o zadevi odločeno na seji senata.