Jedro

Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo druga nasprotna udeleženka, s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi, odmeri njene stroške postopka in jih naloži v plačilo predlagatelju. Ne strinja se, da je bil postopek potreben zaradi varstva koristi mld. B., saj ga ni nikoli ogrožala. Otrok je zaradi ločitve od matere utrpel nepopravljive škodne posledice in mu ukrep nedvomno ni bil v korist, na kar je v vlogah večkrat opozorila. Da se je postopek zoper njo pričel neupravičeno, je bilo potrjeno z izvedeniškim mnenjem toksikologinje, z dejstvom, da je državna tožilka ovadbo zaradi KD zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja zavrgla, ter z umikom predloga predlagatelja. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo okoliščin konkretnega primera, v smislu pravičnosti bi moralo odločiti, da ji predlagatelj povrne vse stroške postopka.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov zakonski kriterij prostega preudarka pravilno uporabilo (101. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) in svojo odločitev ustrezno obrazložilo.

6. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da uvedbi postopka za odvzem otroka staršem in zavarovanja z začasno odredbo nista bili potrebni. Ob ugotovitvi toksikologov, da je imel komaj enoletni B. v krvi številne psihoaktivne substance, ker je bil nenadzorovano izpostavljen prepovedanim drogam in zdravilom ter bil zato zdravstveno ogrožen, je bil predlog CSD, da se ga umakne iz domačega okolja, nedvomno usmerjen v varovanje otrokove koristi.

7. Iz spisa izhaja, da je sodišče takoj po prejemu preliminarnega izvedeniškega mnenja izvedenke za forenzično toksikologijo in po poročilih CSD o izvajanju stikov in starševski skrbi druge nasprotne udeleženke ugodilo njenemu ugovoru zoper izdano začasno odredbo ter jo spremenilo, tako da ji je otroka ponovno zaupalo v varstvo in vzgojo1, ohranilo pa je omejitev izvajanja starševske skrbi za prvega nasprotnega udeleženca. Predlagatelj odločitvi ni nasprotoval in je naknadno predlog ukrepa trajnejšega značaja za odvzem otroka staršem umaknil2. Do nadaljevanja postopka je prišlo zaradi procesnih ravnanj druge nasprotne udeleženke, ki je želela doseči vsebinsko odločitev, vložila pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, več pripravljalnih vlog, nato pa na naroku podala soglasje k umiku predloga. Sama je torej odločilno prispevala k podaljšanju postopka in s tem povezanimi dodatnimi stroški.

8. Glede na opisano se pritožnica neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je namreč postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.

9. Pri odločitvi, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka3, je sodišče prve stopnje torej ustrezno ovrednotilo vse okoliščine konkretnega primera in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. 10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj glede na celovitost in namen postopka ni našlo razlogov za drugačno obravnavo pritožbenih stroškov od preostalih stroškov postopka.

1 Sklep na naroku 23. 12. 2020. 2 Z vlogo 15. 3. 2021. 3 Kar je sicer temeljno načelo pri povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku.