Jedro

V pisnem izvedenskem mnenju prof. dr. A.A. z dne 4. 10. 2020, dopolnilnem z dne 8. 12. 2020 in ustni izpovedi je strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je bil tožnik od 1. 12. 2019 dalje iz zdravstvenih razlogov zmožen za delo receptorja, na katero je bil razporejen po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti. Torej v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 25. 9. 2018 dalje s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami pri delu, povzetimi v 5. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo sredstva Delovnega sodišča v Celju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb toženca št.: ... z dne 4. 12. 2019 in št. ... z dne 15. 1. 2020 ter ugotovitev, da je bil tudi od 11. 11. 2019 dalje zaradi bolezni začasno nezmožen za delo polni delovni čas, ki še traja (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da stroški postopka bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščencu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Iz 12. tč. obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče sledilo izvedenskemu mnenju, ne da bi upoštevalo podane pripombe. Zaključilo je, da je od 1. 12. 2019 dalje zmožen za delo skladno s preostalo delovno zmožnostjo po odločbi ZPIZ-a z dne 22. 11. 2018 (pravilno: 20. 11. 2018) Sodba je oprta na mnenje izvedenca, ki je enostransko in nekritično povzel medicinsko dokumentacijo, prezrl pa dokaze, ki mnenju nasprotujejo. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča, da je izvedenec v celoti odgovoril na postavljena vprašanja in pripombe. Pravilna uporaba materialnega prava bi narekovala zaključek, da upravni odločbi nista zakoniti, saj glede na konstantne zdravstvene težave tudi po 11. 11. 2019 za delo ni bil sposoben. Zdravstveno stanje na dan 10. 11. 2019 mu ni omogočalo opravljanje dela v skladu z odločbo ZPIZ-a z dne 20. 11. 2018. Zaradi ponavljajočih se bolečin v hrbtenici C6 – C7 bi moral biti operiran 30. 7. 2020, vendar je bil poseg prestavljen v okviru predhodnih preiskav strjevanja krvi. Operativni poseg na hrbtenici je bil izveden 30. 8. 2021. Sklicuje se na odpustno pismo z dne 1. 9. 2021, ki potrjuje intenziteto zdravstvenih težav, zaradi katerih ni bil zmožen opravljati 4-urnega dela od 11. 11. 2019 dalje, kaj šele polni delovni čas 8 ur.

3. Tožena stranka prereka navedbe pritožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi pri pravilni zavrnitvi odprave upravnih odločb pogojevalo drugačno odločitev, saj je sodba v tem delu izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, čeprav bi morala biti tožba v delu, ki se nanaša na vtoževan bolniški stalež od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019 za polni delovni čas, celo zavržena iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper zavrnilni odločbi zdravstvene komisije z dne 15. 1. 2020 in imenovanega zdravnika z dne 4. 12. 2019. S slednjo je zavrnjen predlog lečečega zdravnika na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 30. 11. 2019, torej od 1. 12. 2019 dalje. Zaradi objektivizacije zdravstvenega stanja je zdravstvena komisija tožnika osebno pregledala. Iz izvida osebnega pregleda, povzetega v drugostopenjski odločbi izhaja, da je bil tožnik sodelujoč, gostobeseden z delno jezikovno bariero, da je bila hoja po prstih in petah mogoča, gibljivost v vratu okrnjena v skrajnih legah v vse smeri, rombergov in test na lateralno parezo negativen, refleksi na zgornjih okončinah primerno izzivni, groba moč mišic primerna, napeta in boleča vratna vretenca, predklon prikazan do zgornje tretjine goleni, groba moč spodnjih okončin primerna, lassegue levo pozitiven v skrajni legi desno pri 60*, levo koleno prazno in aktivna fleksija do 110*.

7. Pred predhodno izpostavljenim upravnim postopkom je imenovani zdravnik dne 30. 10. 2019 odločil, da je tožnik od 31. 10. 2019 do 10. 11. 2019 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, od 1. 12. 2019 dalje pa zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo po odločbi ZPIZ-a št. ... z dne 20. 11. 2018. Pritožba zoper cit. odločitev je bila zavrnjena z odločbo z dne 3. 12. 2019. Odločba z dne 30. 10. 2019, po kateri je tožnik od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, s 1. 12. 2019 pa je bolniški stalež zaključen je pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano sodno varstvo. To pa pomeni, da za čas od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019 sploh ni procesne predpostavke za meritorno sojenje o vtoževani začasni nezmožnosti za delo. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo, ki se nanaša na del zahtevka od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019 zavreči ter vsebinsko o začasni nezmožnosti za delo razsojati šele od zaključenega bolniškega staleža 1. 12. 2019 dalje. Ker se zoper zavrnilno sodbo pritožuje le tožnik, pritožbeno sodišče ni poseglo v izrek prvostopenjske sodbe ki se nanaša na čas od 11. 11. 2019 do 30. 11. 2019. 8. Predmet tega sodno socialnega spora sta izključno zavrnilni upravni odločbi z dne 15. 1. 2020 in z dne 4. 12. 2019, ki sta tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti.

9. V pisnem izvedenskem mnenju prof. dr. A.A. z dne 4. 10. 2020 (list. št. 29-42), dopolnilnem z dne 8. 12. 2020 (list. št. 53-69) in ustni izpovedi je strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je bil tožnik od 1. 12. 2019 dalje iz zdravstvenih razlogov zmožen za delo receptorja, na katero je bil razporejen po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti (list. št. 22)2. Torej v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 25. 9. 2018 dalje s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi omejitvami pri delu, povzetimi v 5. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe. Dejanskih ugotovitev izvedenca, skladnih z listinsko medicinsko dokumentacijo in podrobno povzetih v 8., 9. in 11. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe, pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

10. Poudarja le, da se strinja z izvedenčevo oceno, da je bil tožnik ob izkazanih degenerativnih spremembah vratno ledvene hrbtenice, vrtoglavice, depresivno-anksiozne motnje, odvisnosti od protibolečinskih zdravil, sindroma karpalnega kanala v desnem zapestju, obstruktivni apneji in degenerativni spremembi kolen po 1. 12. 2019, ko je bil bolniški stalež zaključen, zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo in naslova III. kategorije invalidnosti. Torej tudi za delo receptorja, na katero je bil premeščen po razvrstitvi v III. kategorijo, saj gre za psihofizično lahko delo, pri katerem lahko sedi ali stoji, v sprednjem in zadnjem položaju, ni dvigovanja bremen ali prisilnih drž in si sam ureja tempo ter ritem dela. Pogoji dela na navedenem delovnem mestu3 ustrezajo razbremenitvam iz odločbe ZPIZ-a o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja.

Pritožnikovi očitki o enostranskosti in nekritičnosti izvedenskega mnenja ne morejo biti uspešni. Sodno izvedensko mnenje je prepričljivo utemeljeno ter obrazloženo s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Sodišče je na njegovi podlagi pravilno zaključilo, da je bil predlog izbranega zdravnika za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2019 dalje utemeljeno zavrnjen.

11. V konkretnem primeru je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb o začasni nezmožnosti za delo v skladu z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) v zvezi z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju5 (ZZVZZ) utemeljeno zavrnjen in iz istih dejanskih in pravnih razlogov tudi pritožba ne more biti uspešna. Že glede na naravo začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ni relevantno pritožnikovo sklicevanje na zdravstvene težave iz meseca avgusta 2020 ali na operativni poseg 30. 8. 2021. Gre za medicinski poseg, opravljen več kot leto in pol po dokončnosti izpodbijane upravne odločbe, ki ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Na podlagi 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in vključno s stroškovnim izrekom potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. O priglašenih stroških pritožbe je v zvezi z odločbo BPP 97/2021 z dne 7. 10. 2021 (list. št. 104 do 105) potrebno izreči, da bremenijo sredstva Delovnega sodišča v Celju.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Tožnikova izpoved iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 3. 9. 2020. 3 Na katero je bil tožnik razporejen pred prenehanjem delovnega razmerja z dnem 10. 11. 2019. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004. 5 Ur. l. RS, št. 2/92 s spremembami.