Jedro

Zahteva prosilke se po presoji sodišča v obravnavani zadevi nanaša na podatke opredeljene v določbi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki so glede na citirana določila ZDIJZ, absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu, ne po tretjem odstavku 6.a člena, ne dopušča. Po določilih ZDIJZ torej za zahtevane podatke ni mogoče ugotoviti izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh informacij kot informacij javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

Sodišče pritrjuje toženi stranki, da navedeni odločitvi, da ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pritrjuje tudi podatek, da so bile določene informacije, ki jih je tožeča stranka izpostavila kot poslovno skrivnost, že javno objavljene pri poslovnem partnerju, C. d.d. (cena premoga).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija za energijo (v nadaljevanju organ) je v 1. točki izreka odločila, da se zahtevi prosilca, Mestne občine ..., z dne 5. 4. 2017, v delu, ki se nanaša na dostop do pogodb za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene, delno ugodi in se prosilcu po dokončnosti odločbe na elektronski naslov posreduje pogodbe, ki jih je družba A.d.o.o. sklenila s pogodbenimi strankami in jih priložila vlogi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti z dne 23. 9. 2016. Navedla je v kakšni obliki se ti podatki posredujejo ter določno navedla posamezne pogodbe in dele teh pogodb, ki se posredujejo prosilcu ( del Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije, št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008; Pogodbe št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016; Aneks št. 6 k pogodbi št. 13-04-VSO z dne 4. 5. 2015; Pogodba o dobavi kemikalij GILUFER 440 B in KORRDEX 900, št. 159-14-IPV-M z dne 16. 12. 2016; Pogodba o dobavi koagulanta PERFLOC, št. 441-14-IPV-M z dne 16. 12. 2014; Pogodba o dobavi kemikalij PROKRUST A811M in PROKRUST IN311 št. 160-14-IPV-M z dne 15. 12. 2014; Pogodba o nabavi natrijevega hidroksida (Na OH) klorovodikove kisline (HCL) in natrijevega hipoklorita (Na OCI), št. 6 -15-IPV-M z dne 2. 3. 2015; Okvirni sporazum o dobavi amoniaka, št. 55-15-IPV-M z dne 12. 6. 2015; Pogodba o dobavi apnenčeve moke, št. 108-15-VSO-M z dne 3. 12. 2015; Pogodba o dobavi apnenčeve moke, št. 107-15-VSO-M z dne 11. 12. 2015; Pogodba o dobavi hidriranega apna, št. 5-15-IPV-M z dne 21. 10. 2014 in Pogodba o opravljanju prevozov kamene moke, elektrofiltrskega pepela in sadre, št. 194-09-VSO z dne 3. 7. 2009). V 2. točki izreka je odločila, da posebni stroški niso nastali.

2. O pritožbi A. d.o.o. je Informacijski pooblaščene (v nadaljevanju IP) odločil 1. 3. 2018 in pritožbo zoper odločbo Agencije za energijo z dne 20. 11. 2017, št. 29-5/2017-45/628, zavrnil. Ugotovil je, da je stranski udeleženec oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in da v tej zvezi med informacije javnega značaja, v skladu s 4.a členom ZDIJZ, sodijo informacije iz sklenjenih pravnih poslov stranskega udeleženca, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali uporabljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako ni sporno, da so predmet presoje informacije iz pogodbe za naročilo oziroma nakup blaga, ki ustrezajo opredelitvi pravnih poslov v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, čemur stranski udeleženec ne nasprotuje.

3. IP ugotavlja, da stranki udeleženec nasprotuje odločitvi organa, da med osnovne podatke uvršča cene na enoto oziroma „več posamičnih pogodbenih vrednosti“, ki šele skupaj predstavljajo pogodbeno vrednost in izkazuje, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu v smislu četrtega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

4. IP je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi podrobno pojasnil razloge za svojo odločitev in pravilno zaključil, da informacije navedene v 1. točki izreka sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja ter se dodatno skliceval še na namen zakonodajalca, ki je z novelo ZDIJZ-C kot glavni cilj določil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države.

5. Nadalje IP ni sledil navedbam stranskega udeleženca, da bi razkritje podatkov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju, saj so bile določene informacije že prosto dostopne, prav tako pa na odločitev, da ne gre za podatke katerih razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca, kaže tudi neaktivnost pogodbenih strank.

6. IP je zaključil tudi, da stranski udeleženec za svoje trditve ni izpolnil dokaznega bremena in ni z ničemer konkretno utemeljil zakaj bi razkritje podatkov navedenih v pritožbi huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu.

7. Tožeča stranka, A. d.o.o. (v nadaljevanju A. d.o.o.), v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in meni, da so v skladu s 6.a členom ZDIJZ osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih podatki o vrstah poslov pogodbenih partnerjih, pogodbenih partnerjih, trajanju poslov in datumih sklenitve poslov ter višini posameznih izplačil, med osnovne podatke pa ne sodijo „cena na enoto“ oziroma „več posamičnih pogodbenih vrednosti“, saj ne predstavljajo pogodbene vrednosti. Iz navedenega razloga meni, da je dolžna razkriti le osnovne podatke o pogodbah, ne pa cen na enoto oziroma „več posamičnih pogodbenih vrednosti“. V sporni zadevi tako „cene na enoto“ in „več posamičnih pogodbenih vrednosti“ predstavljajo cene vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene za daljinsko ogrevanje tožnika po soglasju, št. 23-65/2016/16/444 z dne 7. 3. 2017 Agencije za energijo. Tožeča stranka meni tudi, da je treba ločiti „posamezna izplačila„ po pogodbah, ki so po prvem odstavku 6a. člena ZDIJZ osnovni podatek o sklenjenem pravnem poslu, ki je absolutno javno dostopen, od „cene na enoto“. Seštevek vseh posameznih izplačil po pogodbi predstavlja pogodbeno vrednost, kar je posebej pomembno v primeru, ko v pogodbi ni določena pogodbena vrednost, ampak le cena na enoto. Le ta je element za izračun pogodbene vrednosti, ki jo izračunamo tako, da ceno na enoto pomnožimo s pogodbeno količino. Tožnik pojasnjuje, da so cene in kalkulacija cen v vsaki gospodarski družbi in drugi organizaciji, ki izvaja tržno dejavnost, poslovna skrivnosti najvišje stopnje. Tožnik je s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 1. 4. 2010, v 4. točki, kot poslovno skrivnost med drugim določil prodajne pogodbe, nabavne pogodbe, kalkulacije prodajnih in lastnih cen – subjektivna določitev poslovne skrivnosti in Pravilnik objavil na spletni strani tožnika 1. 4. 2010. Pri subjektivni določitvi podatka za poslovno skrivnost, vpliv na konkurenčni položaj na trgu ni bistven.

8. Z razkrivanjem cen (na enoto) se omogoča izračun posameznih kategorij upravičenih stroškov energentov, energije oziroma materialnih stroškov. V spornem primeru razkrivanja podatkov po pogodbah tožnika ne gre le za omogočanje izračuna kalkulacije cene toplote, temveč posredno tudi kalkulacije lastne cene električne energije proizvedene v proizvodnih objektih tožnika, ki je poslovna skrivnost najvišje stopnje tako tožnika, kot B. d.o.o., kot njenega edinega lastnika. Iz tega razloga in zato ker proizvodnja električne energije, ki je tržna dejavnost in izpostavljena hudi konkurenci, predstavlja več kot 50% proizvodnje električne energije skupine B., bi razkritje huje škodovalo tožnikovemu konkurenčnemu položaju in bi posredno lahko vplivalo na cene električne energije za vse ponudnike in porabnike električne energije na območju RS. Iz tega razloga tožnik meni, da je upravičena tudi njegova zavrnitev razkritja cen iz spornih pogodb tudi na osnovi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

9. Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, da je zavezanec po ZDIJZ in se sklicuje na določbo 1.a člena ZDIJZ, ki za družbe kot je tožnikova (v katerih ime prevladujoč vpliv država RS ali druge osebe javnega prava), ki ta pojem definira ožje, kot pri osebah iz 4.a člena ZDIJZ in so informacije javnega značaja le tiste, ki se po vsebini nanašajo na sklenjene pravne posle v zvezi s pridobivanjem, razpolaganjem ali uporabljanjem s stvarnim premoženjem ali so v zvezi z izdatki poslovnega subjekta. Zakonodajalec je k obrazložitvi predloga sprememb in dopolnitev zakona predvidel, da bodo informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v praksi največkrat varovane na podlagi izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicuje se na namen sprememb ZDIJZ (Uradni list RS, št. 23/2014 z dne 2. 4. 2014) in določilo zakona, ki določa kateri osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih poslovnega subjekta so absolutno javno dostopni ter določbo 10.a člena ZDIJZ, ki je z namenom večje transparentnosti finančnega poslovanja zavezancev (višina in struktura podatkov) pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, določila, da so podatki javno objavljeni v svetovnem spletu. Tako se v skladu s tem členom v svetovni splet posredujejo informacije o vseh plačilnih transakcijah tožnika, kot poslovnega subjekta v 100% lasti države. Predlagatelj spremembe zakona je v obrazložitvi zapisal, da bodo lahko podatki iz sklenjenih poslov poslovnih subjektov predstavljali poslovno skrivnosti v skladu z 39. členom ZGD-1, to pomeni, da bo v splošnem lahko besedilo pogodbe v skladu s 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljalo varovane, torej nejavne podatke, razen tistih, ki so po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ absolutno javni. Tožnik je prodajne in nabavne pogodbe v skladu z ZDIJZ in ZGD-1 opredelil kot poslovno skrivnost, zato so vsi podatki iz takih pogodb v splošnem varovani v skladu s subjektivnim kriterijem iz ZGD-1, razen podatkov o vrsti posla pogodbenem partnerju, vrednosti posla in terminskem planu posla.

10. Sklicuje se tudi na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in meni, da je s Pravilnikom tožnika izpolnjen pogoj – subjektivni kriterij za določitev spornih pogodb v zadevi kot poslovna skrivnost. Prav tako se sklicuje na drugi odstavek 39. člena ZDIJZ in pojasnjuje, da so poslovna skrivnost podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja, ker bi njihovo razkritje neupravičeni osebi lahko škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Tako so cene dogovorjene v prodajni – nabavni pogodbi in elementi kalkulacije cen v vsaki družbi, ki deluje na trgu, poslovna skrivnost najvišje stopnje.

11. Z razkritjem podatka o ceni oziroma kalkulacij cene, družba izgubi konkurenčno prednost v odnosu do konkurence, prav tako izgubi pogajalsko prednost v odnosu do potencialnega kupca oziroma prodajalca. Zato so cene po pogodbi in kalkulacije prodajnih in lastnih cen poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju.

12. Opozarja na določbo 1. člena ZDIJZ, ki loči organe od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu. Prav tako opozarja na določbo šestega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki loči javna sredstva od finančnih sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ta razlika je razvidna tudi iz drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Iz navedenega izhaja poseben položaj tožnika, kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki ga je zakonodajalec upošteval pri razkrivanju informacij po ZDIJZ.

13. Tožeča stranka predlaga, da se odločba Informacijskega pooblaščenca spremeni tako, da je dolžna Agencija za energijo svojo odločbo delno spremeniti tako, da se ne razkrijejo podatki iz pogodb – aneksa – okvirnega sporazuma, kot so navedeni v tem tožbenem postopku. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

14. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in navedla, da prereka vse navedbe tožeče stranke, razen kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Navaja, da v zadevi ni sporno, da zahtevane pogodbe izpolnjuje subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, ki kot pravica ni neomejena, kar izhaja iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Opozarja na prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 4.a člena ZDIJZ, po kateri med absolutno javne podatke sodijo osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih, s čimer se tožeča stranka strinja in kot sporno izpostavlja le vprašanje, ali med te „osnovne podatke“ o sklenjenih pravnih poslih sodijo tudi podatki o „ceni na enoto“ oziroma „več posamičnih pogodbenih vrednosti“, ki šele skupaj prestavljajo pogodbeno vrednost, Sklicuje se na utemeljitev odločitve, ki izhaja iz obrazložitve odločbe.

15. Nadalje se ne strinja z navedbo tožeče stranke, da cena na enoto izkazuje kalkulacijo cene, saj tožeča stranka ni pojasnil, na kakšen način bi se to ugotovilo. To je stvar špekulacije, ne pa podatka, ki bi imel realno osnovo, za katero bi z gotovostjo ali verjetnostjo lahko trdili, da izkazuje strukturo stroškov tožeče stranke. Poleg tega je pogodbena cena za na primer premog že javno dostopna. Predmet presoje so pravni posli o nakupu blaga, pri katerih tožnika bremeni nek denarni izdatek in torej ne spadajo v samo bistvo njenih konkurenčnih prednosti in poslovnih skrivnosti. Da ne gre za podatke, katerih razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju tožnika, pa kaže tudi neaktivnost pogodbenih strank. Sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne.

16. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, C. d.o.o.. Strinja se z vsemi argumenti in predlogi tožnika ter razlaga določbo 6.a člena ZDIJZ oziroma pojasnjuje običajno razumevanje cene (na enoto) in pogodbene cene v poslovnem svetu.

17. Odgovor na tožbo je posredovala tudi stranka z interesom, Mestna občina ..., ki predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene. Navaja, da se je vloga za dostop do informacij javnega značaja nanašala na posredovanje celotne vloge z vsemi prilogami tožeče stranke za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote in izdano odločbe Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017. Meni, da je zatrjevanje tožeče stranke nekorektno in da podatek o „ceni na enoto“, kot del pogodbene vrednosti, v obravnavanem primeru ne more šteti kot izjema od dostopa do podatkov. Posebej se je opredelila do dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na pogodbo, št. 1/16/.../N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 3. 4. 2016, saj v zvezi s to pogodbo tožeča stranka zgolj pavšalno navaja, da pogodbena vrednost o nakupu premog, zakupu moči in nakupu električne energije ni podatek, glede katerega se dovoli dostop. Po mnenju stranke z interesom gre za osnovni podatek po določbi 6.a člena ZDIJZ. V zvezi z očitkom, da bi razkritje osnovnih podatkov po predmetnih pogodbah omogočalo izračun cene toplotne energije, pa stranka z interesom pripominja, da se toplotna energija lahko proizvaja iz treh različnih premogovnih virov (blok 4, blok 5, blok 6), ki imajo različne lastne cene, zato se tudi njihov izkoristek medsebojno razlikuje, tudi do 10 %. Prav tako je vsak blok specifičen in za isto količino proizvedene energije potrebuje različne količine energentov, število zaposlenih, obratovalne pogoje, ipd., kar vse rezultira v lastni ceni. To pomeni da bi za izračun končne lastne cene, poleg vseh tehnoloških specifik, morali vedeti tudi v kolikšnem deležu je bil kakšen blok v pogonu, koliko energije je točno v določenem obdobju proizvedel, kar pa je dejansko nemogoče. Iz teh razlogov stranka z interesom pritrjuje toženi stranki in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

18. Tožba ni utemeljena.

19. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov navedenih v njegovi obrazložitvi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

20. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma pojasnjuje, da je Mestna občina ... (prosilka) dne 31. 3. 2017 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, za posredovanje vloge z vsemi prilogami podjetja A. d.o.o., za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdano odločbo Agencije za energijo, št.23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017, k izhodiščni ceni toplote in da se obravnavana zadeva nanaša na ponovljeni postopek odločanja organa, na podlagi odločbe IP št. 090-14172017/16 z dne 9. 10. 2017. 21. ZDIJZ v prvem odstavku 1.a člena določa, da ta zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Skladno z drugim odstavkom 1.a člena je prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. Iz navedenega določila torej izhaja, da ima v neki gospodarski družbi Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava prevladujoč vpliv, če gre za prevladujoč vpliv bodisi na podlagi večinskega deleža kapitala ali zaradi pravice nadzora večine ali pa zato, ker lahko navedeni subjekti imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa.

22. V obravnavani zadeva ni sporno, da je družba B. d.o.o (B. d.o.o.) v 100% lasti države in edini lastnik tožeče stranke, torej je v smislu prej citirane določbe 1.a člena ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, niti ni sporno, da je Mestna občina ... organu (Agenciji za energijo) posredovala zahtevo za pridobitev vloge k izdaji soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti z dne 23. 4. 2016 in pridobitev odločbe Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017, med katero sodijo tudi vlogi priložene pogodbe, in sicer Pogodba o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije, št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008 in Pogodbe št. 1/16/.../N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, ki ju je tožeča stranka sklenila z družbo B. d.o.o. in družbo C.d.o.o..

23. V nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da je pojem informacije javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava definiran ožje, kot v splošni določbi 4. člena zakona in je opredeljen v določbi 4.a člen ZDIJZ. Ta določa, da je to informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ).

24. V obravnavani zadevi ni sporno, da so predmet presoje informacije iz Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije, št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008 in Pogodbe št. 1/16/.../N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, ki ju je tožeča stranka sklenila z družbo B. d.o.o. in družbo C. d.o.o..

25. Ker torej v zadevi ni sporno, da informacije iz prej navedenih pogodb predstavljajo informacije v smislu 4.a člena ZDIJZ, je dostop do informacije v obravnavani zadevi treba presojati v smislu prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednji določa izjeme za dostop do informacij javnega značaja in velja tudi za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V 2. točki prvega odstavka 6.a člen med drugim omogoča zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ker se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6.člena ZDIJZ). Tožeča stranka zatrjuje, da so podatki o „ceni na enoto“ oziroma „več pogodbenih vrednosti“ v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 1. 4. 2010 opredeljeni kot poslovna skrivnost, torej predstavljajo podatek, ki izpolnjuje pogoj subjektivne določitve poslovne skrivnosti, prav tako pa ti podatki, skladno z določbo drugega odstavka 39. člena ZGD-1, po zatrjevanju tožeče stranke izpolnjujejo objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti.

26. Ne glede na prej navedeno, pa je bila po presoji sodišča pravilna ugotovitev, da zavrnitev spornih podatkov na podlagi izjem določenih v 6.členu ZDIJZ pride v poštev le, kolikor ni določena absolutna javnost določenih, ozko opredeljenih podatkov, uvedenih z novelo ZDIJZ-C. 27. Tako določba 6.a člena tega zakona določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla ter enake podatke iz aneksa k pogodbam.

28. V obravnavani zadevi je sporen obseg teh informacij oziroma ali med njih sodijo tudi podatki o „ceni na enoto“ oziroma „več pogodbenih vrednosti“, za katere tožeča stranka zatrjuje, da ne predstavljajo pogodbene vrednosti, kot enega od osnovnih podatkov, ki so po 6.a členu ZDIJZ javno dostopni in izpolnjujejo subjektivni in objektivni kriterij določitve poslovne skrivnosti. Tožeča stranka zatrjuje, da bi z razkritjem podatka o ceni oziroma kalkulaciji cene izgubila konkurenčno prednost, saj bi konkurenca lahko izvedela po kakšni ceni je družba sposobna prodati svoje proizvode ali storitve oziroma po kakšnih cenah nabavlja na primer material, surovine, storitve. Prav tako bi z razkritjem takega podatka družba izgubila pogajalsko prednost v odnosu do potencialnega kupca oziroma prodajalca. Cene in kalkulacije cen subjekta, ki posluje na trgu nedvoumno predstavljajo njeno konkurenčno prednost in bi razkritje teh podatkov oslabilo položaj tožnika oziroma njegovih pogodbenih partnerjev na trgu. S svojimi navedbami tožeča stranka zahteva uporabo določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

29. Ne glede na določbo prvega odstavka 6.a člena lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet po četrtem odstavku 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

30. Zahteva prosilke se po presoji sodišča v obravnavani zadevi nanaša na podatke opredeljene v določbi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki so glede na citirana določila ZDIJZ, absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu, ne po tretjem odstavku 6.a člena, ne dopušča. Po določilih ZDIJZ torej za zahtevane podatke ni mogoče ugotoviti izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh informacij kot informacij javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

31. Po obrazloženem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi. Prosilka je zahtevala dostop do informacij, ki sodijo v skupino informacij javnega značaja po prvi alineji 4.a člena ZDIJZ, in to v tisto skupino, ki je po tretjem odstavku 6.a člena absolutno dostopna, saj gre za podatke, ki izkazujejo pogodbeno vrednost, kamor sodi tudi podatek o ceni oziroma ceni na enoto, ki v obravnavani zadevi predstavlja vrednost pravnega posla, zato je izpodbijana odločitev pravilna. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da navedeni odločitvi, da ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pritrjuje tudi podatek, da so bile določene informacije, ki jih je tožeča stranka izpostavila kot poslovno skrivnost, že javno objavljene pri poslovnem partnerju, C. d.d. (cena premoga).

32. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je o navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno. Ni namreč sporno, da dokumentacija obstaja, sporna je le pravna presoja, ali je ta dokumentacija informacija javnega značaja. V takem primeru pa daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo sodišču, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

33. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.