Jedro

Izpodbijani sklep se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, v kateri je bila tožnici odrejena odstranitev stanovanjskega objekta. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njeno obveznost in s tem posegal vanjo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper v uvodu navedeni sklep, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-2450/2014-14 z dne 4. 5. 2015. Toženki očita kršitev procesnih predpisov, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je nevarna gradnja, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka, posledica gradnje kanalizacije, zaradi česar teče spor med tožnico in občino pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Ker je za ugotovitev pravnega in dejanskega stanja v odškodninskem postopku treba izvesti dokaz z izvedencem, meni, da je njen predlog za odlog naloženega ukrepa utemeljen.

2. Toženka na tožbo ni odgovorila.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

6. Če gre za upravne akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so takšni akti lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7. Tožnica v obravnavani zadevi izpodbija sklep o zavrnitvi njenega predloga za odložitev izvršbe. S predlogom za odložitev izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 4. 5. 2015, je tožnica želela doseči njeno začasno zadržanje oziroma začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Gre za institut, o katerem se odloča s sklepom - glede na prvi in drugi odstavek 226. člena ZUP se namreč s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo.

8. Izpodbijani sklep se tako nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, v kateri je bila tožnici odrejena odstranitev stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 124 k. o. ... Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njeno obveznost in s tem posegal vanjo. Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca, saj jo ta zakonska določba izrecno opredeljuje kot „izjemo“ in zgolj kot možno ravnanje organa („se lahko odloži“).

9. Glede na navedeno v obravnavanem primeru pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravni akt, s katerim bi se posegalo v pravni položaj tožnice, niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

10. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 289/2008, I Up 99/2009, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, X Ips 294/2010 in I Up 83/2013).

11. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).