Jedro

V fazi urejanja zapisnika z naroka za glavno obravnavo (pred začetkom tiskanja zapisnika), ko zapisnik s strani strank še ni podpisan in jim tudi še ni vročen, stranki še lahko predložita stroškovnik (priglasita stroške za zastopanje).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo dopolnilne sodbe zavrnilo.

Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično tudi zaradi kršitev določb postopka ZPP ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi naslovno sodišče, če se je postavilo na stališče, da je bil stroškovnik, ki ga je tožnikova pooblaščenka podala na zadnjem naroku in ga sodnica ni želela sprejeti, vložen nepravočasno, moralo v sodbi vseeno odločiti o stroških oziroma o tem delu tožbenega zahtevka in le tega kot neutemeljenega zavrniti oziroma kot nepravočasnega zavreči. Meni, da je predlog za izdajo dopolnilne sodbe utemeljen, saj sodišče ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, temveč je del tožbenega zahtevka izpustilo iz izreka, niti ga ni z ničemer omenilo v obrazložitvi. Navaja, da sodnica stroškovnika ni želela sprejeti, niti ni želela zahteve pooblaščenke zapisati v zapisnik, zato je bil stroškovnik takoj, ko se je odvetniška pripravnica vrnila v pisarno, poslan po faksu. Po prekinitvi glavne obravnave je sodnica prebrala dokazni sklep, da se dokazni predlog toženca zavrne kot nedovoljen in glavno obravnavo zaključila, brez da bi pozvala stranki ali imata še kaj za pripomniti oziroma brez da bi jih pozvala na predložitev stroškovnika, saj bo glavno obravnavo zaključila. V njenem stavku, da zaključuje glavno obravnavo in pred tiskanjem zapisnika ter pred podpisom slednjega je odvetniška kandidatka sodnico prosila, če lahko predloži stroškovnik, kar ji je ta zavrnila z besedami, da je že zaključila glavno obravnavo in da bi to morala storiti prej. Meni, da je sodnica s svojim ravnanjem grobo kršila načelo materialnega procesnega vodstva. Poudarja, da se glavna obravnava, ki se vodi v skladu s predpisi pravdnega postopka, ne more zaključiti, ne da bi bila strankam dana možnost, da vložijo stroškovnik oziroma da se ob vložitvi stroškovnika vsaj izjasnijo. Zato naj bi s svojim ravnanjem poskrbel sodnik, ki vodi obravnavo, vendar pa mora biti njegovo vodstvo tako, da so zaščiteni tudi vsi interesi stranke v postopku, sprejeti sklepi pa jasni in razumljivi. V konkretnem primeru je reakcija razpravljajoče sodnice v nasprotju s pravili vodenja postopka, ki predvsem ne sme biti v škodo katerekoli stranke in uveljavitve njenih pravic. Predlaga, da se po potrebi zasliši udeležence zadnjega naroka in ugotovi, da je bil stroškovnik vložen pravočasno, neposredno po sodničinem stavku, da zaključuje obravnavo, vendar pred samim tiskanjem zapisnikov ter odloči o stroških in ugodi tožbenemu zahtevku tudi v tem delu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja na to, da bi sodišče prve stopnje, kolikor je štelo, da je bil stroškovnik vložen prepozno, vseeno moralo o stroških odločiti, bodisi ga kot neutemeljenega zavrniti ali pa nepravočasnega zavreči. Ni namreč sporno, da je tožnikova pooblaščenka oziroma odvetniška kandidatka vložila oziroma želela vložiti stroškovnik in da je bil nato poslan po faksu.

Od vprašanja ali so bili stroški pravočasno priglašeni, je odvisna samo odločitev. Povrnitev stroškov postopka mora stranka skladno z določbo 3. odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) zahtevati najpozneje do konca obravnave. Obravnava je končana, ko predsednik senata to naznani. V 291. členu je določeno, da ko senat misli, da je zadeva obravnavana tako, da se lahko izda odločba, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava končana. Pritožba pravilno navaja, da je procesno vodstvo stvar sodnika, ki vodi obravnavo (298. člen ZPP), seveda pa mora biti njegovo vodstvo tako, da so sprejeti sklepi jasni in razumljivi, da za nobeno od strank posamezno procesno dejanje ne predstavlja presenečenja.

Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 29. 6. 2011 je razvidno, da je senat z enim sklepom, kot nedovoljen zavrnil dokazni predlog tožene stranke, ugotovil, da stranki drugih navedb in predlogov ne navajata ter sklenil, da je stvar zrela za razsojo, da se obravnavanje zaključi in da sodba izide pismeno, pooblaščenkama tožene in tožeče stranke pa se vroči kopija zapisnika.

Po podatkih v spisu je pooblaščenka tožeče stranke želela stroške postopka priglasiti, ko je bil zapisnik za glavno obravnavo v pripravi za tiskanje. Pomeni, da zapisnik še ni bil dokončno oblikovan, da so bile še možne pripombe in dopolnitve o procesnih dejanjih z glavne obravnave. V tej fazi zapisnik še tudi ni bil podpisan in ne vročen strankam, čeprav je bilo to v sklepu navedeno. V fazi urejanja zapisnika in pred začetkom tiskanja, ko zapisnik s strani strank še ni podpisan in jim tudi še ni vročen, predložen stroškovnik nedvomno ni prepozen. Šele tiskanje zapisnika je tisto končno dejanje, ko je strankam jasno, da so dejanja na naroku, o katerih se piše zapisnik, zaključena in sledijo le še podpisi ter vročitev zapisnika. V tej fazi pa je jasno, da je obravnava zaključena in da določena procesna dejanja, ki morajo biti opravljena do zaključka glavne obravnave, niso pravočasna.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so podane očitane kršitve po 1. odstavku 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb 325. člena 291. in 298. člena v zvezi s 3. odstavkom 163. člena ZPP, je pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep v skladu z določbo 354. člena v zvezi s 365. členom ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.