22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 65/2005 z dne 25. 10. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo reviziji tožene stranke (delodajalca v delovnem sporu) in sodbo Višjega sodišča, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi zahtevku pritožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja, vrnitev nazaj na delo in plačilo pravic iz dela, spremenilo tako, da je njen zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka postopala pravilno, ko je od 1. 2. 1999 dalje ugotovila pritožničin neupravičen izostanek z dela in ji na podlagi 6. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR/90) izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila pritožnica v tem času že zaposlena pri drugem delodajalcu.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča pritožnica vlaga ustavno pritožbo. Obširno opisuje svoje videnje dejanskega stanja, ki pomeni podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, in izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo. Zatrjuje kršitve 15., 49., 50., 66. in 153. člena Ustave. Meni, da pogodba o zaposlitvi z novim delodajalcem ni bila veljavno sklenjena, ker naj bi jo tožena stranka s prevaro prisilila v podpis te pogodbe. Ugotovitev, da je v spornem obdobju ni bilo v službo, naj bi bila neresnična. Navaja tudi, da ji revizija ni bila vročena, zato ni mogla odgovoriti na revizijske navedbe. Ker je postopek pred sodišči potekal od leta 1999 dalje, naj bi bili prekoračeni razumni roki za odločitev. Meni, da je zaradi poznanstva z višjim sodnikom, ki je sodeloval pri odločanju na Višjem sodišču, vprašljiva njegova nepristranskost. Pritožnica je ustavno pritožbo dopolnila z vlogo z dne 16. 3. 2006.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti z navedbami o nezakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, o neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi z novim delodajalcem ter o prisotnosti na delu, ki po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Pritožnica ustavne pritožbe prav tako ne more utemeljiti s sklicevanjem na 153. člen Ustave (usklajenost pravnih aktov), saj ta ustavna določba neposredno ne ureja človekove pravice ali svoboščine.

4.Pritožničin očitek, da ji revizija ni bila vročena, bi bil lahko ustavnopravno relevanten z vidika 22. člena Ustave. Navedena ustavna določba med drugim zagotavlja pravico stranke, da se seznani z navedbami nasprotne stranke in da nanje odgovori. Ustavno sodišče je ob vpogledu v sodni spis ugotovilo, da je bila pooblaščencu pritožnice (odvetniku B. B.) revizija vročena dne 14. 1. 2005. Glede na navedeno je navedeni očitek očitno neutemeljen.

5.Neutemeljen je tudi očitek pritožnice o domnevni nepristranskosti sodnika, ki je sodeloval pri odločanju na Višjem sodišču. Predmet presoje v obravnavanem primeru je namreč odločitev Vrhovnega sodišča, s katero je bila spremenjena odločitev Višjega sodišča, pri kateri je sodeloval domnevno nepristranski višji sodnik. Zato pritožnici že iz tega razloga ni mogla biti kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, v okvir katere sodi tudi pravica do nepristranskega sojenja. Sicer pa pritožnica s pavšalnimi navedbami o vprašljivosti sodnikove objektivnosti ne more izkazati očitka o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave.

6.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 15. člena Ustave, ki pa razen v četrtem odstavku ne ureja pravic in svoboščin, temveč določa temeljna načela uresničevanja in omejevanja človekovih pravic. Kršitev ustavnih načel ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo, v čem naj bi bil kršen četrti odstavek navedenega člena, pa pritožnica ne pove.

7.Očitki o kršitvah 49., 50. in 66. člena Ustave so pavšalni, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z izpodbijano odločitvijo namreč kršitev navedenih ustavnih pravic ne more utemeljiti.

8.Navedb, ki jih je pritožnica dodatno uveljavljala v vlogi z dne 16. 3. 2006, to je po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS, Ustavno sodišče ni presojalo.

9.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

10.Pritožnica z navedbo o dolgotrajnosti sodnega postopka uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem delovnem sporu. Posamezniki imajo kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005, Uradni list RS, št. 92/05 in OdlUS XIV, 72) do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnica ni izkazala, da bi to sodno poti že izkoristila, ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan