Jedro

Tožnik je bil pred izdajo izpodbijane odločbe kaznovan za več prekrškov, poleg tega pa tudi nima poravnanega zapadlega davčnega dolga, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Sežana je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji ter ji naložila, da mora Republiko Slovenijo zapustiti v roku 15 dni od dokončnosti odločbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo iz podatkov Upravne enote Sežana ugotovljeno, da je bilo že v letu 2010 preverjano ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka pred letom 2010 in v navedenem letu storila več prekrškov zoper javni red in mir in prekrškov v zvezi s cestno prometnimi predpisi, od tega nekaj hujših, je bila tožeča stranka, pred izdajo podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji z dne 23. 7. 2010 opozorjena na storjene prekrške in nevarnost, da ob nadaljevanju kršitev, njena naslednja vloga za podaljšanje začasnega prebivanja tujca v RS ne bo ugodno rešena. Kljub temu je tožeča stranka po izdaji navedene odločbe z dne 23. 7. 2010 storila 11. 8. 2010 prekršek s katerim je kršila Zakon o varstvu javnega reda in miru. Poleg tega iz poročila Policijske postaje Sežana izhaja, da je bila kaznovana za več prometnih prekrškov.

Iz dopisa Davčnega urada Celje z dne 15. 9. 2011 izhaja, da tožeča stranka na navedeni datum nima poravnanega zapadlega davčnega dolga pri Davčnem uradu Celje. Iz dopisa Davčnega urada Ljubljana z dne 28. 9. 2011 pa izhaja, da ima družba A. d.o.o., katere direktor je bila tožeča stranka na dan 20. 9. 2011, evidentiran dolg iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, za obdobje september 2006 do oktobra 2008, v skupnem znesku 17.316,75 EUR in za obdobje od aprila do junija 2009 v znesku 5.974,02 EUR. Navedeni dolg gospodarske družbe je bil prenesen na tožečo stranko kot družbenika s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila navedena gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra.

Z vsemi navedenimi ugotovitvami je bila tožeča stranka seznanjena z dopisom z dne 19. 9. 2011 v katerem je bila pozvana, da se v roku 7 dni od prejema dopisa izjavi o zadevi. V odgovoru na navedeni dopis tožeča stranka potrjuje, da je bila obravnavana zaradi cestno prometnih prekrškov in da ji je bilo zaradi tega odvzeto vozniško dovoljenje. V odgovoru je še navedla, da se zaveda svoje odgovornosti in krivde ter obljublja, da bo v bodoče vestno upoštevala cestno prometne predpise. S sklenitvijo zakonske zveze pa je prevzela večjo odgovornost do sebe in svoje družine, zato bo upoštevala in spoštovala vsa pravila in zakone Republike Slovenije.

Ob upoštevanju vseh navedenih podatkov je bilo ugotovljeno, da je bilo tožeči stranki izdanih 11 pravnomočnih odločb prekrškovnih organov in da je zaradi večkratnega neupoštevanja prometnih predpisov, Zakona o tujcih in Zakona o varstvu javnega reda in miru povratnik ter povzročitelj različnih prekrškov. Poleg tega ima v Republiki Sloveniji neporavnane davčne obveznosti tako pri Davčnem uradu v Celju kot tudi Davčnem uradu v Ljubljani. Ob upoštevanju vsega navedenega je bilo treba vlogo tožeče stranke za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS, zavrniti.

Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 2141-192/2011/3 (1312-11) z dne 13. 2. 2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v izpodbijani odločbi navedeno, da je bilo zoper njo izdanih 11 pravnomočnih odločb prekrškovnih organov, pri tem pa je zanemarjena okoliščina, da je vse plačilne naloge poravnala s tem pa v celoti spoštovala pravne akte Republike Slovenije. Poleg tega opozarja, da so bile vse odločbe, razen ene, izdane v času pred zadnjim podaljšanjem dovoljenja za začasno prebivanje. V zvezi z davčnim dolgom pa navaja, da ji ni znano, da bi imela kakršenkoli dolg pri Davčnem uradu v Celju. V zvezi z davčnim dolgom pri Davčnem uradu v Ljubljani, ki je nastal v času poslovanja družbe A. d.o.o. pa navaja, da je bila z izbrisom navedene družbe iz sodnega registra izvršba nadaljevana zoper njo, kot družbenika te družbe. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo, saj v družbi nikdar ni bila aktiven družbenik. V družabništvo jo je navedel B.B., na njeno prošnjo. Na ta način je namreč lahko pridobil dovoljenje za delo v Republiki Sloveniji. Zato ocenjuje, da je davčna izvršba zoper njo v zvezi z neporavnanimi obveznosti družbe A. d.o.o., nezakonita. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve upravne odločbe prve in druge stopnje ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Glede tožbene navedbe, da je plačala globe za storjene prekrške in s tem v celoti spoštovala pravne akte, sodišče ugotavlja, da s poravnavo glob za prekrške razlogi za domnevo, da ne bo spoštovala pravnega reda ostajajo že s tem, da je bila pravnomočno kaznovana za prekrške podana domneva, da se ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije. V zvezi s tožbenim ugovorom, da ji je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji z dne 23. 7. 2010 podaljšano kljub temu, da je bilo upravnemu organu znano, da so ji bile izdane odločbe o prekršku, razen plačilnega naloga za dne 11. 8. 2010 pa sodišče meni, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v postopku v zvezi s prošnjo tožeče stranke za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS upoštevala pravnomočne odločbe o prekršku oziroma plačilne naloge, katerih večino je tožeča stranka storila v obdobju pred izdajo odločbe z dne 23. 7. 2010, saj je tožeča stranka v obdobju po izdaji citirane odločbe nadaljevala s kršitvami oziroma storitvami prekrškov. Tako je dne 11. 8. 2010 storila prekršek zoper javni red in mir za katerega je bila pravnomočno kaznovana, s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani, ki je postal pravnomočen dne 29. 3. 2011 pa ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je po zakonu o varnosti cestnega prometa kot voznik motornih vozil B kategorije dosegla 19 kazenskih točk. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi ugovor tožeče stranke, da davčni dolg pri Davčnem uradu Celje ne obstaja. Sodišče ugotavlja, da iz dopisa Davčnega urada Celje z dne 15. 9. 2011 nesporno izhaja, da ima tožeča stranka dolg pri navedenem davčnem uradu. O tem je bila tožeča stranka seznanjena z dopisom upravnega organa prve stopnje z dne 19. 9. 2011, s katerim je bila tudi pozvana, da se v roku 7 dni izjasni o vseh ugotovitvah v postopku. Tožeča stranka pa v odgovoru na citirani dopis z dne 28. 9. 2011, v zvezi z neporavnanimi davčnimi obveznostmi pri Davčnem uradu Celje, ni ugovarjala. To je storila prvič šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Ker svojih navedb, da nima davčnega dolga pri Davčnem uradu Celje, ni podkrepila z nobenimi dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da dejansko nima davčnega dolga pri Davčnemu uradu Celje, je tožena stranka ta njen ugovor, pravilno zavrnila. V zvezi s neporavnanimi davčnimi obveznostmi gospodarske družbe A. d.o.o., ki so bile prenesene na tožečo stranko kot direktorja navedene družbe sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožeča stranka kot ena izmed direktorjev gospodarske družbe odgovorna za nastali dolg, saj bi morala ravnati v dobro družbe in skrbeti za to, da ima družba poravnane vse davčne obveznosti. Kot direktor družbe bi morala paziti na zakonitost delovanja družbe in se kot odgovorna oseba v gospodarski družbi zavedati, da je le-ta dolžna poravnavati finančne obveznosti do države ob njenih zapadlostih. V nasprotnem primeru je šteti, da ni ravnala v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Pri opravljanju svojih nalog bi namreč morala ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, kot to določa prvi odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da dejansko ni bila aktivni družbenik v navedeni gospodarski družbi, saj je bila vpisana v poslovni register kot direktor družbe le za to, da je pridobila dovoljenje za delo v Republiki Sloveniji, pa sodišče ugotavlja, da je navedena zloraba predpisov Republike Slovenije za pridobitev dovoljenja za delo v Republiki Sloveniji, sama po sebi takšne narave, da že ta v zadostni meri kaže na razloge za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kot je to določeno v 5. alinei prvega odstavka 43. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1), ki je veljal v času odločanja o prošnji tožeče stranke za podaljšanje dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji.

Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.