Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da tožnica finančni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, je organ moral opraviti še presojo t.i. objektivnega kriterija po 24. členu ZBPP. Za njegovo celovito presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, pa je bilo tudi po oceni sodišča treba tožnico pozvati, da svojo prošnjo dopolni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 25. 1. 2018. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednim pravnim sredstvom - obnova postopka - novo dejstvo z dne 5. 1. 2018, v dveh individualnih delovnih sporih, I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014. Organ je o prošnji že odločil z odločbama, št. Bpp 50/2018 z dne 29. 1. 2018, in št. Bpp 221/2018 z dne 5. 6. 2018, ker je ugotovil, da ima tožnica premoženje, ki presega določeni cenzus. Tožnica je zoper odločbi vložila tožbi, Upravno sodišče pa je s sodbama, I U 284/2018 z dne 18. 4. 2018, in, I U 1635/2018 z dne 4. 9. 2018, tožbama ugodilo, odločbi odpravilo ter zadevi vrnilo v ponovno odločanje organu. Organ je v ponovljenem postopku preverjal obstoj objektivnega pogoja iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zaradi nepopolne prošnje je tožnico pozval na dopolnitev in sicer, da predloži dokaz o novem dejstvu, na podlagi katerega želi vložiti obnovo pravnomočno zaključenega postopka v navedenih delovnih sporih, da navede, kdaj je izvedela novo dejstvo in pojasni razloge in okoliščine, zaradi katerih meni, da bi bila zaradi tega dejstva zanjo izdani ugodnejši sodbi. Tožnica je na poziv odgovorila, da je bila njena prošnja popolna že ob vložitvi. Ker tožnica prošnje ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo, je organ na podlagi 66. in 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ob upoštevanju tretjega odstavka 20. člena ZBPP prošnjo tožnice zavrgel. 2. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjih postopkov, št. Bpp 50/2018, 221/2018 ter opozorila na sodbi I U 284/2018 in I U 1635/2018. Nadalje je navedla, da je že 25. 1. 2018 vložila popolno prošnjo za BPP, vendar do danes ni prejela nobenega odgovora na to vlogo, četudi je vloga popolna in tožnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za dodelitev BPP. Toženka obravnavanje njenih vlog več kot očitno zavlačuje. Upravno sodišče je toženki dalo jasna navodila, kako postopati, toženka pa je ta navodila namerno zavrnila tako, da je vsakič pričela voditi nov postopek, nobeden od postopkov pa ni bil zaključen v skladu z navodili sodišča iz prej navedenih sodb. Kljub popolni vlogi je organ zahteval dopolnitev, ob tem pa niti stvarno, niti krajevno pristojen za preizkus tožbe po ZPP. Tožnica je v svoji vlogi z dne 25. 1. 2018 navedla vsa dejstva iz 24. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da njena vloga ni očitno nerazumna, kar potrjuje tudi sam organ, ko najprej poziva tožnico, da navede datum novega dejstva, hkrati pa v obrazložitvi sam navede datum novega dejstva, ki je 5. 1. 2018. Organ bi glede na Sodni red moral ves čas voditi isto zadevo, ne pa jo sedaj pričel voditi tretjič. Vsi trije postopki pa so potekali popolnoma drug mimo drugega, kar dokazuje naklepno izigravanje pravil postopka. Ker od avgusta 2018 tožnica ni več vpisana kot lastnica nepremičnin na ..., organ ne more več navajati lažnih dejstev, zato si je sedaj izmislil nov postopek. Ne gre za ponovljen postopek, ampak isti. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijan sklep odpravi in njeni vlogi za BPP ugodi. Zahtevala je tudi povrnitev vseh stroškov, ki jih je imela v dosedanjih postopkih.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno zavrženje tožničine vloge za dodelitev BPP. Organ je svojo odločitev sprejel po neuspelem pozivu tožnici, da dopolni in pojasni svojo vlogo. Pri tem se je oprl na 66. in 67. člen ZUP v zvezi z 24. členom ZBPP. Po 66. členu ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek). Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo (drugi odstavek 67. člena ZUP).

6. Tožnica ugovarja, da je bila njena prošnja že ob vložitvi popolna, torej smiselno ugovarja opisanemu postopanju organa. Sodišče se z njenim ugovorom ne strinja.

7. Uvodoma sodišče pojasnjuje tožnici, da je organ z izpodbijanim sklepom odločal o njeni prošnji za BPP že tretjič. Prvič z odločbo, št. Bpp 50/2018 z dne 29. 1. 2018, ki jo je Upravno sodišče RS odpravilo s sodbo, I U 221/2018 z dne 18. 4. 2018, in vrnilo organu v ponovno odločanje, drugič z odločbo, št. Bpp 221/2018 z dne 5. 6. 2018, ki jo je Upravno sodišče RS odpravilo s sodbo, I U 1635/2018 z dne 4. 9. 2018, in tretjič s sedaj izpodbijanim sklepom. Gre tudi še vedno za isti postopek, torej postopek odločanja o njeni prošnji, vloženi 25. 1. 2018, ki pa je ponovljen glede na prej citirani sodbi. Sodišče zato sedaj v tem upravnem sporu preverja, ali je organ v skladu s 64. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pri ponovnem odločanju sledil napotkom sodišča v zvezi z uporabo materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka.

8. Kot izhaja iz sodbe, I U 1635/2018 z dne 4. 9. 2018, je sodišče organ za BPP napotilo, da pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija za tožnico ne sme upoštevati stanovanja na naslovu ..., čemur je organ sledil in zato tožnica nima prav, da temu ni tako. Ker pa je bilo ugotovljeno, da tožnica finančni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, je organ moral opraviti še presojo t.i. objektivnega kriterija po 24. členu ZBPP. Za njegovo celovito presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, pa je bilo tudi po oceni sodišča treba tožnico pozvati, da svojo prošnjo dopolni. Iz slednje namreč izhaja le, da tožnica vlaga prošnjo v zadevah I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014 za ''pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka z morebitno pritožbo (394. člen ZPP, 10. točka), oprostitev plačila sodnih taks, novo dejstvo z dne 5. 1. 2018''. To pa za vsebinsko presojo njene prošnje po 24. členu ZBPP nedvomno ne zadošča, saj ni jasno niti, katero je to novo dejstvo, na katerega se naj bi tožnica sklicevala pri (očitno) obnovi navedenih postopkov, kdaj je zanj izvedela, niti niso jasne ostale okoliščine in razlogi, ki bi utegnili vplivati na za tožnico ugodnejšo odločitev v teh postopkih. Med strankama ni sporno, da tožnica po prejemu sklepa z dne 5. 10. 2018 svoje vloge ni dopolnila, ker pa je tudi po oceni sodišča organ pravilno ocenil, da brez zahtevanih podatkov ni mogoče presoditi očitne razumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP, je njeno prošnjo mogel zavreči na prej citirani podlagi 67. člena ZUP.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.