Jedro

Vse navedene okoliščine dajejo trdno podlago za oceno, da nasprotni udeleženec razpolaga z višjimi prihodki, kot so uradno izkazani. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je gmotni položaj nasprotnega udeleženca dovolj dober, da bo zmogel plačevati z izpodbijanim sklepom določeno preživnino, kot tudi stroške za svojega starejšega sina brez škode za lastno preživljanje.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se delni sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se v 1. alineji znesek 360 EUR nadomesti z zneskom 390 EUR ter v 2. alineji znesek 315 EUR nadomesti z zneskom 341 EUR.

II.Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi delni sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženca postopka nosita svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletne A. A. dolžan plačevati mesečno preživnino za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 v višini 360 EUR ter za obdobje od 1. 9. 2021 dalje v višini 315 EUR (I). Že zapadle še ne plačane zneske preživnine je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče zapadle zneske preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila, in sicer na osebni račun predlagateljice (II). V preostalem delu je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice zavrnilo (III) ter sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV).

2.Zoper takšno odločitev sta se pritožila oba udeleženca postopka. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in delni sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je v 1. alineji znesek 360 EUR nadomestilo z zneskom 390 EUR ter v 2. alineji znesek 315 EUR nadomestilo z zneskom 341 EUR (I), v preostalem delu je pritožbo predlagateljice zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca ter je v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo delni sklep sodišča prve stopnje (II). Sklenilo je še, da nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (III). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je reviziji nasprotnega udeleženca delno ugodilo ter je sklep sodišča druge stopnje v obsodilnem delu, ki presega mesečno preživninsko obveznost v znesku 150 EUR ter glede stroškov postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločitev o pritožbah (I), v presežku pa je revizijo zavrnilo (II). Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločitev (III).

3.V ponovljenem postopku je pritožbeno sodišče odločalo o višini preživninske obveznosti, ki je na spodnji meji zamejena z zneskom 150 EUR ter na zgornji meji za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 z zneskom 390 EUR ter za obdobje od 1. 9. 2021 dalje z zneskom 341 EUR.

4.V delu, v katerem še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožba predlagateljice utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

5.V ponovljenem postopku se pritožbeno sodišče opredeljuje do vprašanja preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ter učinka tega dejavnika na končni preživninskopravni sklep.

6.Obveznost staršev, da preživljajo svoje otroke, je stroga in jim nalaga, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo za otrokov razvoj potrebne življenjske razmere.

7.Senat višjega sodišča je na seji sklenil, da je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja potrebno razpisati pritožbeno obravnavo (2. odstavek 347. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)).

8.Nasprotni udeleženec je bil na pritožbeno obravnavo pravilno vabljen v skladu s 1. odstavkom 137. člena in 2. odstavkom 261. člena ZPP, ki določa, da če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu. Iz vročilnice v spisu izhaja, da je bilo vabilo nasprotnemu udeležencu na narok za obravnavo pred sodiščem druge stopnje in njegovo zaslišanje dne 19. 8. 2024 pravilno vročeno takratnemu pooblaščencu nasprotnega udeleženca, odvetniku B. B. Šele z vlogo z dne 3. 10. 2024 je bilo sodišče obveščeno, da je pooblastilno razmerju odvetniku B. B. prenehalo ter da je nasprotni udeleženec za zastopanje pooblastil odvetniški družbo C. Iz vročilnice tudi izhaja, da sodno pisanje vsebuje vabilo na pritožbeno obravnavo, vabilo na zaslišanje nasprotnega udeleženca ter sklep III. stopnje z dne 19. 6. 2024. Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v njej ugotovljena neresnično (4. odstavek 224. člena ZPP). Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je na obravnavi navedel, da v prejeti pošiljki ni bilo vabila na zaslišanje nasprotnega udeleženca. Od povprečno skrbne osebe, še posebej če gre za odvetnika, se pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici, in v primeru neskladja to nemudoma sporoči sodišču. Na odsotnost vabila v pošiljki se je začel pooblaščenec sklicevati šele na obravnavi, ko je ugotovil, da nasprotni udeleženec ni pristopil. Za potrditev, da v prejeti pošiljki ni bilo vabila na zaslišanje, pooblaščenec tudi ni predlagal nobenega dokaza (npr. ugotovitev teže pošiljke, iz katere bi bilo mogoče sklepati na število v njej vsebovanih listin, zaslišanje prejšnjega pooblaščenca nasprotnega udeleženca), zato dejstva, da se je v pošiljki nahajalo vabilo za njegovo zaslišanje, ni uspel izpodbiti. Če predhodni odvetnik vabila na zaslišanje ni posredoval nasprotnemu udeležencu, je to stvar njunega notranjega razmerja in ne opravičuje nepristop nasprotnega udeleženca na obravnavo.

9.Stranka ima z namenom dokazovanja resničnosti svojih trditev pravico biti zaslišana. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zaslišita obe stranki. Izjeme od tega pravila so določene v 258. členu ZPP. Med drugim lahko sodišče zasliši samo eno stranko, če se druga stranka sodnemu vabilu ne odzove (2. odstavek 258. člena ZPP). Navedena izjema izhaja iz domneve, da stranka, ki se ne odzove vabilu sodišča na zaslišanje, ne želi biti zaslišana. Gre za odraz prostovoljnosti zaslišanja strank, kar je na eni strani odsev razpravnega načela, na drugi strani pa privilegija zoper samoobtožbo1. Ta izjema varuje načelo ekonomičnosti postopka ter nasprotni stranki zagotavlja pravico do sojenja v razumnem roku.

10.Nasprotni udeleženec je direktor treh družb, in sicer D., d. o. o., E., d .o. o., in F., d. o .o., katerih edina družbenica je njegova mati G. G. Zaposlen je v družbi D., d. o. o. in za polni delovni čas prejema mesečni dohodek v višini 830 EUR. Na začetku tega postopka je bil nasprotni udeleženec v navedeni družbi zaposlen zgolj za polovični delovni čas. Po izobrazbi je strojni tehnik. V lasti nima nepremičnin, vrednejših premičnin ali avtomobila. Za stanovanjske stroške prispeva 100 EUR.

11.Ker se nasprotni udeleženec neupravičeno ni odzval vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi, je pritožbeno sodišče domnevalo, da ne želi biti zaslišan, zaradi česar je bila zaslišana le predlagateljica.

12.Pritožbeno sodišče je sledilo prepričljivi in resnicoljubni izpovedi predlagateljice, da ima družina nasprotnega udeleženca počitniško hišo v Italiji, kamor sta z nasprotnim udeležencem hodila v času njunega druženja, da je nasprotni udeleženec vsa kosila in večerje plačeval s kartico firme ter da je prejeta plača zgolj njegova žepnina, da nasprotni udeleženec praktično ne dela nič, da je bil pred sedanjo zaposlitvijo na plačilni listi očeta, ki je bil zlatar, ter da tudi takrat ni ničesar delal, da se poleg hiše na X., v kateri nasprotni udeleženec dejansko živi, prenavlja oziroma obnavlja nek objekt, da se nasprotni udeleženec ter njegov sin oblačita v oblačila višjega cenovnega razreda, da nasprotni udeleženec prostovoljno ni plačal zapadle preživnine, zaradi česar je bilo potrebno predlagati izvršbo in je bil opravljen rubež premičnin na naslovu Y., kjer je formalno prijavljen, ter je bila takoj po rubežu v celoti plačana zapadla preživninska obveznost v višini 13.000 EUR, da je mati nasprotnega udeleženca, ki je stara 83 let, v družbe vpeta samo formalno, da je nasprotni udeleženec kupil avto karavan črni mercedes, ki je bil pisan na njegovo zunajzakonsko partnerko, saj nanj zaradi morebitnih izvršb ne sme biti pisano nobeno premoženje, ter da nasprotni udeleženec s hčerko nima nobenih stikov.

13.Po izvedenem dokaznem postopku pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da so materialne in pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca primerljive s predlagateljičinimi. Iz dokaznih listin res izhaja, da ima nasprotni udeleženec prikazan dohodek v višini 830 EUR, vendar ni neobičajno, da si zaposleni v lastnih oziroma družinskih podjetjih v izogib višjim davčnim obveznostim izplačujejo minimalne plače, zato je o zavezančevih preživninskih zmožnostih pritožbeno sodišče sklepalo na podlagi načina življenja in življenjskega sloga nasprotnega udeleženca ter pri tem sledilo prepričljivi izpovedi predlagateljice da se nasprotni udeleženec oblači v znamke višjega cenovnega razreda, da hodi iz ene kave ali pijače na drugo, se prehranjuje po lokalih, ter da apartmaje čisti ter sprejema stranke njegova partnerka C.C., enak stil življenja pa je imel nasprotni udeleženec že pred sedanjo zaposlitvijo, ko je bil zgolj na plačilni listi svojega očeta, kar izkazuje, da pridobiva višje dohodke od formalno izkazanih. Tudi naslednje indikatorne okoliščine izkazujejo večje preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca od zatrjevanih: - iz jasne izpovedi nasprotnega udeleženca izhaja, da za preživljanje sina, ki se šola v Avstriji, plačuje 1.000 EUR mesečno, kar je visok nadstandardni strošek, ki si ga zgolj z izkazanim dohodkom 830 EUR, v času vložitve predloga celo z nižjim dohodkom (ko je bil zaposlen le za polovični delovni čas), ne bi bi mogel privoščiti, kljub zatrjevanju, da k preživljanju sina prispevata tudi njegova starša, sicer pa k zavezančevemu premoženju spadajo vsakršni prihodki, tudi redno mesečno darilo zavezančevih staršev; - ni nepomembna okoliščina, da nasprotni udeleženec ne želi izterjati preživnine niti od preživninske zavezanke njegovega sina niti od preživninskega sklada Republike Slovenije, kar tudi izkazuje, da so njegove materialne zmožnosti boljše, kot jih zatrjuje; - čeprav je lastnica podjetij 83. letna mati nasprotnega udeleženca, pa iz njegove izpovedi nedvomno izhaja, da podjetja predstavljajo družinski posel, mestoma celo njegov posel, kar potrjuje izpoved predlagateljice, da gredo vsi njegovi stroški na račun družbe oziroma da denar črpa iz družinskih podjetij; - da iz njegove izpovedi izhaja, da je zasedenost apartmajev od 60 do 70 % kar pomeni, da podjetje dobro posluje; - da je denarni tok oddajanja apartmajev fizičnim osebam težje kontroliran; - da na netransparenten gotovinski način poslovanja nasprotnega udeleženca kaže izpisek iz njegovega tekočega računa (priloge od B8 do B12), saj iz računa dvigne celotni osebni dohodek v enkratnem znesku, tako da načina porabe denarja ni mogoče ugotoviti; - da ni logično, da bi nasprotni udeleženec v najbolj produktivnem obdobju življenja ter glede na svoje delovne sposobnosti in stil življenja sedaj prejemal celo dohodek, kot npr. v letu 2012, ko je bil po lastnih navedbah prejemnik socialne pomoči v višini 340 EUR ter je opravljal občasna dela do zneska 1.000 EUR.

15.Ocenjena višina priznanih potreb mladoletne A. A. je v celoti gledano sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti.

16.Pri določitvi deležev preživninskega bremena pa niso odločilne samo materialne zmožnosti staršev, temveč tudi prispevek z lastnim delom, nego in skrbjo za otroka. V konkretnem primeru je pri preživninski zavezi staršev pomembno, da je celotno breme vsakodnevne skrbi in odgovornosti za otroka le na materi, kar se seveda ne da računsko ovrednotiti, medtem ko je nasprotni udeleženec s plačilom mesečnega zneska preživnine prost vseh obveznosti, saj z otrokom nima nobenih stikov, kar pa se mora v večji meri odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je ustreznejša porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 45 % : 65 %, kar pomeni, da bo moral nasprotni udeleženec pokrivati 65 % ugotovljenih potreb preživninske upravičenke.

17.Pri svoji odločitvi je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravne določbe, vendar je glede na dejanske ugotovitve prisodilo prenizko preživninsko obveznost, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, v tem še nepravnomočnem delu pritožbi predlagateljice ugodilo in višino prisojene preživnine spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec za mladoletno A. A. dolžan plačevati za obdobje od 27. 8. 2020 do 31. 8. 2021 preživnino v višini 390 EUR, za obdobje od 1. 9. 2021 dalje pa v višini 341 EUR, pritožbo nasprotnega udeleženca pa je zavrnilo ter je v izpodbijanem, nepravnomočnem in nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

18.V skladu s 101. členom ZNP -1 je višje sodišče odločilo, da krijeta udeleženca vsak svoje stroške tako pritožbenega kakor tudi revizijskega postopka sama. Gre namreč za postopek za ureditev razmerij med udeležencema kot staršema, torej postopek v korist obeh, predvsem pa za zagotovitev v koristi mladoletnega otroka.

-------------------------------

1Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 515.

2Glej odločbo: VS RS II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2016.