Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 960,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2021 tožeči stranki ter povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 226,20 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v (gospodarskih) sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sodbe v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati iz razlogov (relativnih) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).

7. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi od tožene stranke terjala plačilo zavarovalne premije po dveh sklenjenih zavarovalnih pogodbah (s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) za obdobje 30. 5. 2021 do 30. 5. 2022, ki sta zapadli v plačilo 30. 5. 2021. 8. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni pravilno upoštevalo dejstva, da je podala ugovor neizpolnjene pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka1 oziroma celo terjalo modifikacijo tožbenega zahtevka do te mere, da bi tožena stranka izpolnila svojo obveznost šele, ko tožeča stranka izpolni svojo obveznost. Če obveznost tožeče stranke ni vsaj določljiva, je tak izrek neizvršljiv. Glede na to so pritožbena naziranja v zvezi z ugovorom neizpolnjene pogodbe neutemeljena, obrazložitev in posledična ugoditev tožbenemu zahtevku s strani sodišča prve stopnje pa pravilna.

9. Glede stroškovne odločitve je tožena stranka ugovarjala, da sodišče prve stopnje tožeči stranki ne bi smelo priznati kilometrine M.-Ljubljana-M., ker ima tožeča stranka svojo poslovno enoto tudi v Ljubljani. Tudi ta ugovor ni utemeljen. Spor je sprožila tožeča stranka, ki ima sedež v M. – posamezne poslovne enote niso samostojne pravne osebe, posledično višje sodišče nima pomislekov zoper priznanje stroškov kilometrine s sedeža tožeče stranke.

10. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške, tožeča stranka pa stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

1 Po pravni naravi gre za izpolnitveni zahtevek iz v času nastanka obveznosti še veljavnih zavarovalnih pogodb.