Jedro

V primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne rok za izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga iz 3. odst. 90. čl. ZDR teči z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe in ne z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da zavrže tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da ni bilo utemeljenega razloga oz. zakonite podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. tč. izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. tč. izreka).

Zoper takšen sklep tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V skladu z 90. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) ima delavec možnost, da se o podpisu nove pogodbe o zaposlitvi izjasni v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. V kolikor delavec pogodbo v tem roku podpiše, obdrži pravico, da pred pristojnim sodiščem izpodbija utemeljenost odpovednega razloga. Po mnenju tožnika na podlagi te določbe rok za izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove začne teči šele od dneva podpisa nove pogodbe, saj v skladu z tretjim odstavkom 90. čl. ZDR delavec ohrani pravico izpodbijati redno odpoved, če je podpisal novo pogodbo, to pa ima možnost storiti še 30. dan po vročitvi nove pogodbe o zaposlitvi. Posledično je sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik sicer predlaga razveljavitev celotnega izpodbijanega sklepa, vendar je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom

350. čl. ZPP štelo, da se pritožuje le zoper 1. tč. izreka, saj za pritožbo zoper 2. tč., s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, nima pravnega interesa.

Tožnik na koncu pritožbe sicer zatrjuje, da naj bi zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, vendar pri tem ne navaja, katerih odločilnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zato tega pritožbenega očitka sploh ni mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je štelo, da je rok, v katerem bi tožnik moral vložiti tožbo, s katero izpodbija utemeljenost odpovednega razloga, začel teči z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in ne šele z dnem, ko je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi.

Določba drugega odstavka 90. čl. ZDR o 30 dnevnem roku, v katerem se mora delavec izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi ter določba tretjega odstavka istega člena o tem, da delavec, ki sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, obdrži pravico pred pristojnim sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga, ne pomenita, da rok, v katerem mora delavec vložiti tožbo, začne teči šele z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Rok za vložitev tožbe je določen v tretjem odstavku 204. čl. ZDR in znaša 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. od dneva, ko je delavec izvedel za kršitev pravice. V kolikor bi zakonodajalec za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v resnici želel določiti drugačen rok za sodno varstvo v primerih, ko delavec podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, potem bi to moral izrecno določiti. O takšnem, drugačnem roku ni mogoče sklepati na podlagi določbe o roku, v katerem se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je delodajalec ponudil hkrati s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Rok za sodno varstvo in rok za izjasnitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi tečeta hkrati in se hkrati tudi iztečeta. Kadar delavec sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, sicer res obdrži pravico, da pred sodiščem izpodbija utemeljenost odpovednega razloga, vendar to lahko stori le v roku iz tretjega odstavka 204. čl. ZDR, torej v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Navedeno pomeni, da mora delavec, ki novo pogodbo o zaposlitvi podpiše zadnji dan 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 90. čl. ZDR, isti dan vložiti tudi tožbo, s katero izpodbija utemeljenost odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem, ko je bila tožniku vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Ob ugotovitvi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena

6.8.2004 in da je tožnik tožbo vložil 28.9.2004, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. V skladu s prvim odstavkom 274. čl. ZPP namreč sodišče tožbo zavrže kot prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. Tak poseben predpis predstavlja tudi citirana določba tretjega odstavka 204. čl. ZDR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.