Jedro

Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in vpis delovne dobe v delovno knjižico (brez zahtevka za povračilo nadomestila plače, prispevkov in davkov), ne predstavlja terjatve, ki se v določeni višini oz. odstotkih poplača iz stečajne mase, zaradi česar za uveljavljanja takšnega zahtevka tudi ne morejo veljati določbe o rokih prijave terjatve in posledicah neprijave (137. člen ZPPSL).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. tč. izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe zaradi izterjave razlike v plači in nadomestila plače (1. tč. izreka sklepa), zavrglo pa je tožbo tožnice na ugotovitev, da ji delovno razmerje ni prenehalo 1.3.2000, temveč 3.7.2000, da je tožena stranka dolžna v tožničino delovno knjižico vpisati delovno dobo od 1.3. do 3.7.2000 in ji povrniti stroške postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (2. tč. izreka sklepa). Zoper odločitev v 2. tč. izreka sklepa se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je že v vlogi z dne 29.1.2000 opozorila na to, da se terjatev, ki jo zahteva v tem sporu, ne prijavlja v stečajnem postopku, kar sledi iz sklepa Višjega sodišča v Kopru opr.št. Cpg 151/98, z dne 27.5.1998. V pritožbi citira tudi pravno stališče Višjega sodišča v Kopru. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da njenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka. Pritožba je utemeljena. Tožnica se v svojih navedbah tekom postopka in v pritožbi sklicuje na pravno mnenje, ki je bilo izraženo v sklepu Višjega sodišča v Kopru opr.št. Cpg 151/98, z dne 27.5.1998. V tej zadevi je upnik v stečajnem postopku zoper dolžnika med drugim prijavil "terjatev na obstoj delovnega razmerja od 24.2.1997 do 2.2.1998 in vpis te dobe v delovno knjižico". Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom opr.št. St ../98 z dne 24.2.1998 to prijavo v skladu z 2. odst. 112. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93-52/99) upniku vrnilo s tem, da jo v roku 8 dni popravi. Upnik je z naknadno vlogo sodišču sporočil, da takšne terjatve ne more spremeniti v denarno, nakar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9.3.1998 prijavo v obsegu glede obstoja delovnega razmerja od 24.2.1997 do 2.2.1998 in vpisa navedene dobe v delovno knjižico zavrglo. Po pritožbi upnika je Višje sodišče v Kopru tak sklep potrdilo, vendar iz drugih razlogov. Navedlo je, da pri t.i. terjatvi upnika ne gre za terjatev v smislu 112. čl. ZPPSL, temveč za zahtevek, ki se ne prijavlja v stečajnem postopku. Zahtevek za ugoditev obstoja delovnega razmerja in vpis delovne dobe v delovno knjižico ni terjatev v smislu citirane določbe, tak zahtevek pa upnik lahko uveljavlja kadarkoli in samostojno zoper stečajnega dolžnika. S takšnim stališčem se strinja tudi pritožbeno sodišče v tej zadevi, saj uveljavljanje zgolj obstoja delovnega razmerja in vpisa delovnega razmerja v delovno knjižico, brez vsakršnih zahtevkov za plačilo davkov in prispevkov ter plačilo nadomestila plače, ne predstavlja terjatve, ki bi se lahko poplačala iz stečajne mase. Stečajni postopek, kot postopek generalne izvršbe, je namenjen poplačilu terjatev, tudi tistih nedenarnih terjatev, ki se lahko spremenijo v denarne. Plačilo se izvede iz stečajne mase, v katero gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, ali ga pridobi do zaključka stečajnega postopka in premoženje osebno odgovornega družbenika (2. odst. 104. čl. ZPPSL). V istem členu je izrečno določeno tudi, kako se oblikuje stečajna masa dolžnika, ki je podjetnik-posameznik. Tudi iz določb ZPPSL o glavni razdelitvi izhaja, da razdelitev zajema denarna sredstva, ki so za to namenjena, v sklepu o razdelitvi pa se določijo tudi upniki in višine njihovih priznanin terjatev, odstotek, ki ga predstavlja terjatev posameznega upnika, in znesek, v katerem se izplačajo terjatve (163. čl. ZPPSL). Na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi izplača stečajni upravitelj terjatve upnikom v 15 dneh od njegove pravnomočnosti (166. čl. ZPPSL). Iz teh določb izhaja, da se v stečajnem postopku izplačujejo posamezne terjatve v določenem odstotku in znesku, torej terjatve, ki se sploh lahko poplačajo iz stečajne mase. V konkretnem primeru očitno ne gre za takšno terjatev, temveč zgolj za zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje in vpis tega delovnega razmerja v delovno knjižico. Takšnega zahtevka že pojmovno ni mogoče obravnavati kot terjatve v določeni višini, v določenem odstotku glede na vsoto terjatev in v določenem znesku, v katerem se izplačajo terjatve. Očitno tudi ne gre za zahtevek, ki se poplača iz stečajne mase, zaradi česar za njegovo uveljavljanje tudi ne morejo veljati določbe o rokih prijave terjatev in posledicah neprijave (137. čl. ZPPSL). Pojavlja se lahko le vprašanje interesa tožnice za uveljavljanje takšnega zahtevka, saj brez plačanih prispevkov za čas obstoja delovnega razmerja (to pa je terjatev, ki se lahko izrazi v denarni obliki in ki bi jo morala tožnica prijaviti v skladu s 137. čl. ZPPSL) ne bo mogla uveljavljati pravic iz obveznega zavarovanja (5. odst. 7. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ, Ur.l. RS št. 106/99-124/2000). Ne glede na to je interes za ugotovitev obstoja delovnega razmerja podan, saj bo tožnica v primeru priznanja delovnega razmerja oz. delovne dobe pri novem oz. vseh kasnejših delodajalcih upravičena do višjega dodatka za delovno dobo (pri obračunu in izplačilu plač), eventualno pa tudi drugih višjih izplačil iz delovnega razmerja. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje z dne 12.3.2001 in mu zadevo v tem obsegu vrača v nov postopek.