Jedro

Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa. Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Z dnem objave izbrisa je bila družba tako izbrisana iz sodnega registra.

Dolžnik je za prevod pisanja poskrbel sam, kar pomeni, da je pisanje sprejel, poleg tega pa je zoper sklep vložil tudi pravočasno pritožbo (v roku pa je vložil tudi ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi), v kateri je podal vsebinske pritožbene razloge, kar pomeni, da so oziroma bojo njegova pravna sredstva obravnavana pred sodiščem. Glede na vse povedano višje sodišče ocenjuje, da dolžniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe.

Aktivni družbenik ni oseba, ki je imela položaj družbenika polni dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra temveč oseba, ki je imela položaj družbenika kadarkoli v zadnjih dveh letih pred izbrisom iz sodnega registra.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter sklep v izpodbijani I. točki izreka v razmerju do posameznega pritožnika potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške, ki so jim nastali v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. VL 99335/2010 z dne 19. 8. 2010, nadaljuje zoper družbenika dolžnika (I. točka izreka sklepa) in predlog zavrnilo v delu, v katerem upnik zahteva uveljavitev terjatve z rubežem in prenosom sredstev dolžnikov pri organizacijah za plačilni promet (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko izreka sklepa, v delu, kolikor se ta nanaša na posameznega pritožnika, se pravočasno pritožujeta nova dolžnika po pooblaščencih.

3. Prvi novi dolžnik navaja, da bo sodišče moralo razveljaviti sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom, saj bo ugodilo njegovemu predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ugovoru. Izvršilnega postopka, ki ga ni več, ni mogoče nadaljevati. Sodišče je napačno uporabilo določbe ZFPPIPP v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012. Za družbo A. d. o. o. namreč ne velja, da bi bila ta družba izbrisana iz Srg pred uveljavitvijo ZPUOOD. Datum 14. 11. 2011 namreč ni datum izbrisa iz sodnega registra, temveč zgolj dan izdaje sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2011/43812 o izbrisu navedene družbe iz Srg, zoper katerega je še možna pritožba. Dokler ta pritožbeni rok ni potekel (dne 22. 11. 2011), sklep ni mogel imeti pravnih učinkov. Sklep o nadaljevanju izvršbe pa je nezakonit tudi zato, ker je lahko sklep o izvršbi izdan le zoper dolžnika s premoženjem na ozemlju Republike Slovenije. Dolžnik premoženja v Sloveniji nima. Ker je upnik predlagal le izvršbo na deležih družbenika v družbah izven Republike Slovenije, bi moralo sodišče upnikov izvršilni predlog zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

4. Drugi novi dolžnik navaja, da sklepu sodišče ni priložilo prevoda, zato je kršilo 4. člen Uredbe (ES) 1393/2007 in pravico do poštenega sojenja. Dolžnik je moral sklep zato dati prevesti ter se mu je rok za pritožbo, ki je že tako prekratek, skrajšal in dolžnik ni mogel pripraviti ustrezne obrambe. Sodišče je zato kršilo tudi 34. člen Uredbe (ES) št. 44/2001. Dolžnik je družbenik postal šele 7. 4. 2010 na podlagi pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, zato ni bil družbenik zadnji dve leti pred izbrisom prvotnega dolžnika. Dolžnik tudi ni imel možnosti vpliva na poslovanje in upravljanje družbe. Priglaša pritožbene stroške.

5. Upnik je na pritožbi odgovoril po pooblaščencu, jima nasprotoval ter priglasil stroške odgovorov na pritožbi.

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom je sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče izda, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, in ne pomeni vsebinske odločitve o pravicah oziroma obveznostih novega dolžnika. Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prvotnega dolžnika prenesena na novega dolžnika oziroma je prešla na novega dolžnika na kak drug način (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v šestem odstavku 442. člena določa, da v primeru, ko je imela družba, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom za izpolnitev teh obveznosti solidarno odgovarjajo aktivni družbeniki izbrisane družbe.

O pritožbi prvega novega dolžnika

9. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 razveljavilo 1. do 17. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD). Razveljavitev glede na odločbo Ustavnega sodišča pomeni, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo ZPUOOD (17. 11. 2011), v katerih upniki izbrisanih družb uveljavljajo terjatve zoper družbenike takih družb, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, po katerem so bili začeti kot tudi, da se lahko začnejo postopki zoper družbenike izbrisanih družb, ki so bili izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD (20. točka obrazložitve).

10. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnik ni uspel, o ugovoru zoper sklep o izvršbi pa bo odločilo sodišče prve stopnje. Neutemeljene so pritožbene navedbe prvega novega dolžnika, da datum 14. 11. 2011 ni datum izbrisa družbe A. d. o. o. iz sodnega registra, temveč zgolj dan izdaje sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2011/43812 o izbrisu navedene družbe iz sodnega registra. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iz izpisa iz sodnega registra na spletnem portalu Ajpes izhaja, da je bil dne 14. 11. 2011 opravljen vpis, da se družba A. d. o. o. izbriše iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2011/36358 z dne 28. 9. 2011, ki je postal pravnomočen dne 15. 10. 2011. 11. ZFPPIPP določa postopek, po katerem se izbriše družbo iz sodnega registra brez likvidacije, ta pa poteka tako, da sodišče najprej izda sklep o začetku postopka izbrisa (434. člen ZFPPIPP), zoper katerega je mogoče vložiti ugovor (435. člen ZFPPIPP). Registrsko sodišče nato izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga) skladno s 439. členom ZFPPIPP, proti temu sklepu pa lahko udeleženec postopka vloži pritožbo v 8 dneh po vročitvi sklepa. V skladu s 440. členom ZFPPIPP registrsko sodišče nato po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe (jo torej "izbriše") iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga in ne šele na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu. V 441. členu ZFPPIPP je jasno določeno, da z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (tako sklep VSL III Ip 2463/2017), to pa je bilo v konkretnem primeru 14. 11. 2011. Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa (primerjaj prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1 konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe (tako sklep VSL III Ip 3705/2012). Z dnem objave izbrisa (14. 11. 2011) je bila družba A. d. o. o. tako izbrisana iz sodnega registra.

12. Prav tako so neutemeljene navedbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati procesnega sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom iz razloga, ker ta nima premoženja na ozemlju Republike Slovenijo ter slovensko sodišče tako ni pristojno za opravo izvršbe zoper dolžnika. Procesni sklep o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika je sodišče prve stopnje lahko in moralo izdati, da je sploh lahko nadaljevalo prekinjeni izvršilni postopek, vprašanje možnosti oprave izvršbe zoper dolžnika oziroma pristojnosti za njeno opravo zaradi (ne)obstoja premoženja na ozemlju RS pa bo predmet presoje v nadaljnjem postopku. V dani zadevi upnik poleg tega ni predlagal izvršbe na delež družbenika v tuji družbi, temveč poleg izvršbe na sredstva pri organizacijah za plačilni promet (kar je sodišče prve stopnje že zavrnilo) tudi na premičnine in na dolžnikove vrednostne papirje. V tej fazi postopka glede na podatke v spisu še ni znano, ali dolžnik premoženje na ozemlju Republike Slovenije ima, vendar to za izdajo zgolj procesnega sklepa o nadaljevanju postopka ni pravno pomembno, bo pa navedeno pravno pomembno ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper dolžnika.

13. Ker je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik ob izbrisu prvotnega dolžnika vpisan v sodni register kot njegov družbenik (primerjaj 1. točko sedmega odstavka 442. člena v zvezi s 441. členom ZFPPIPP), in ker je upnik nadaljevanje postopka predlagal v enem letu (pravzaprav v dveh dneh, t. j. 16. 11. 2011) po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, torej pravočasno (deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP), sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba ključna pogoja za nadaljevanje izvršbe v procesnem smislu zoper prvega novega dolžnika, kar vse izhaja iz upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe in predlogu priloženih listin, s čimer je upnik zadostil zahtevi iz četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ, pritožba dolžnika pa po vsem povedanem ni utemeljena.

**O pritožbi drugega novega dolžnika**

14. Uvodoma višje sodišče presoja, da v konkretnem primeru ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dani postopek nima povezave z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, saj niti ne gre za postopek na podlagi tuje sodne odločbe. Uredba (ES) 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (niti v 4. niti katerem drugem členu) ne določa, da je sodno pisanje stranki v državi članici treba vročiti v prevodu, v 8. členu pa je predvidena pravica stranke, da sprejem pisanja zavrne, če le-to ni v jeziku, ki ga razume oziroma v uradnem jeziku države članice, kjer se opravlja vročitev.1 Dolžnik v pritožbi ne zatrjuje niti, da je sprejem pisanja zavrnil niti, da o tej pravici ni bil poučen. Nasprotno, zatrjuje, da je za prevod pisanja poskrbel sam, kar pomeni, da je pisanje sprejel, poleg tega pa je zoper sklep vložil tudi pravočasno pritožbo (v roku pa je vložil tudi ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi), v kateri je podal vsebinske pritožbene razloge, kar pomeni, da so oziroma bojo njegova pravna sredstva obravnavana pred sodiščem. Dolžnik ne pojasni, v zvezi s čim bi poleg vseh uveljavljanjih dejstev še vložil pravna sredstva (katera dejstva in dokaze mora še pridobiti), če bi sodišče postopalo drugače, vložil ni niti nobene dopolnitve pritožbe, pri tem pa višje sodišče pojasnjuje, da je rok za pritožbo določen v zakonu ter je prekluziven, navedeno pa je stvar zakonodajalca in samega roka stranke ne morejo izpodbijati v sodnih postopkih oziroma s pravnimi sredstvi. Glede na vse povedano višje sodišče ocenjuje, da dolžniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe, pritožba pa v tem delu ni utemeljena.

15. Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je ta v družbo vstopil šele 7. 4. 2010 na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, navedeno pa naj ne bi zadostilo kriteriju iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe položaj njenega družbenika. Datum vstopa v družbo izhaja iz izpisa na spletnem portalu Ajpes in je, tako kot trdi dolžnik, res 7. 4. 2010. Vendar pa citirano določilo ne pomeni, da je aktivni družbenik le oseba, ki je imela položaj družbenika polni dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra temveč oseba, ki je imela položaj družbenika kadarkoli v zadnjih dveh letih pred izbrisom iz sodnega registra. Namen ZFPPIPP-A, ki je to določil, je bil namreč preprečitev izogibanja odgovornosti za obveznosti družbenikom, ki so iz družb izstopali tik pred njihovim izbrisom. Procesni pogoj za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika, da se za aktivnega družbenika izbrisane družbe šteje oseba, ki je imela položaj njenega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe, je za dolžnika torej izpolnjen.

16. Kar se tiče navedb, da dolžnik kljub 50% deležu v družbi ni mogel vplivati na njeno poslovanje, pa višje sodišče pojasnjuje, da je zakonska domneva, da je aktivni družbenik izbrisane družbe družbenik, ki je imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25% vseh glasovalnih pravic, sicer res izpodbojna, vendar lahko novi dolžnik to domnevo izpodbija šele v ugovoru novega dolžnika po 56.a členu ZIZ. Višje sodišče ob reševanju pritožbe zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom presoja le, ali so podani procesni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, dolžnik pa ugovora o nemožnosti vpliva na poslovanje v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspešno uveljavljati.2 Te trditve predstavljajo ugovorne razloge iz 12. točke 55. člena ZIZ in jih bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka obravnavalo v okviru obravnave ugovora novega dolžnika po 56.a členu ZIZ, ki ga je dolžnik (z enako vsebino, kot jo ima obravnavana pritožba) tudi vložil in bo o njem odločilo sodišče prve stopnje.

**O obeh pritožbah in stroških**

17. Po povedanem pritožbi nista utemeljeni in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ju je zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka, kolikor se nanaša na posameznega pritožnika, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnika s pritožbama nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovorov na pritožbi, saj le-ta nista pripomogla k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tudi ZPP v 103. členu v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da se odločbe pošiljajo strankam v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču. 2 Glej Načelno pravno mnenje, občna seja VSS 30. 6. 2003, Pravna mnenja 1/2003, str. 7. Ni namreč mogoče šteti, da je s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka že odločeno o odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe (sklep II Ips 301/2004 z dne 11. 11. 2004)